Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rom (194-218)
- idiokromátičen -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali ♪
- impromptu -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ) 1. muz. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir 2. knjiž., redko domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje ♪
- interferométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje na osnovi interference svetlobe, radijskih valov: meritve majhnih premikov z interferometrom ♪
- ístroromúnski -a -o prid. (ȋ-ȗ) nanašajoč se na Istroromune: istroromunski jezik ♪
- kompromís -a m (ȋ) sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom // nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma ●
ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno ♪
- kompromísar -ja m (ȋ) nav. slabš. kdor (rad) dela kompromise; nedoslednež, nenačelnež: nikdar ni bil kompromisar; sebičen kompromisar ♪
- kompromísarski -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki (rad) dela kompromise; nedosleden, nenačelen: kompromisarski človek / kompromisarska politika ♪
- kompromísarstvo -a s (ȋ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo; oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu ♪
- kompromísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompromis: sprejeli so kompromisen predlog; najti kompromisno rešitev; vsebina deklaracije je kompromisna / slikarjeva kompromisna tehnika ♪
- kompromísnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kompromisnega: kompromisnost izjave / zanj sta značilni prilagodljivost in kompromisnost ♪
- kompromitácija -e ž (á) kompromitiranje: kompromitacija dobronamerne akcije ♪
- kompromitíranje -a s (ȋ) glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja; poskus kompromitiranja ni uspel ♪
- kompromitírati -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana
teorija o rasni superiornosti ♪
- koromáč -a m (á) nar. primorsko komarček: na pašniku je rasel koromač ♪
- Koromándija -e ž (á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: vedno sanjajo o Koromandiji / babica jim je pripovedovala o Indiji Koromandiji ♪
- kozmodróm -a m (ọ̑) teh. prostor za vzletavanje vesoljskih ladij, zlasti v ruskem okolju; vzletišče, izstrelišče: s kozmodroma izstreliti vesoljsko ladjo ♪
- króm -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje ♪
- króm... prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo ♪
- krómanje -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
- kromanjónec tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
- kromanjónski tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu ♪
- krómast tudi krômast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben kromu: kromast lesk // kromiran: kromasta posoda ♪
- kromát -a m (ȃ) kem. sol kromove kisline: izkoriščanje kromatov / cinkov, natrijev kromat ♪
- krómati -am nedov. (ọ̑) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma: kromati kljuke ♪
- kromátičen -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
69 94 119 144 169 194 219 244 269 294