Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rom (151-175)
- gromòt -ôta m (ȍ ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov ♪
- gromôten -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh ♪
- gromóven -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas ♪
- gromovít -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal ♪
- gromóvnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona ♪
- gromóvnik -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter ♪
- gromóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak ♪
- gromozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
- grómski in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil ♪
- heteromórfen -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina ♪
- heteromórfnost -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika ♪
- hídromeháničen -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme ♪
- hídromehánika -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin ♪
- hídromehánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn ♪
- hídromeliorácija -e ž (ȋ-á) izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo ♪
- hídromelioracíjski -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem ♪
- hídrometamorfóza -e ž (ȋ-ọ̑) petr. hidrotermalna metamorfoza ♪
- hídrometeorolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba ♪
- hidrometríja -e ž (ȋ) veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka ♪
- higrométer -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
- higrometríja -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
- hipodróm -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma ♪
- hipodrómski -a -o (ọ̑) pridevnik od hipodrom: hipodromska steza ♪
- hirománt -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti ♪
- hiromantíja -e ž (ȋ) napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251