Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rom (119-143) 
- eléktromagnét -a m (ẹ̑-ẹ̑) teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje: vključiti elektromagnet; jedro elektromagneta ♪
- eléktromagnéten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
- eléktromagnétika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih ♪
- eléktromagnetízem -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
- eléktromagnétski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali elektromagnetizem: elektromagnetski pojavi ♦ elektr. elektromagnetsko navitje ♪
- eléktromateriál -a m (ẹ̑-ȃ) elektrotehnični material: trgovina z elektromaterialom ♪
- eléktromehánik -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika ♪
- eléktromehánika -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko ♪
- elektromehánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektromehaniko: elektromehanski pojavi / elektromehanske priprave ♦ elektr. elektromehanski pretvornik; teh. elektromehanska tehtnica vzmetna ali vzvodna tehtnica s pretvornikom za pretvarjanje mehanske sile v električno ♪
- eléktrometalurgíja -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
- eléktrometalúrški -a -o (ẹ̑-ȗ) pridevnik od elektrometalurgija: elektrometalurški obrat ♪
- elektrométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje električnega potenciala ♪
- elektromobíl -a m (ȋ) avtomobil na električni pogon ♪
- eléktromontêr -ja m (ẹ̑-ȇ) kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnega omrežja in napeljav: izučen elektromonter ♪
- eléktromotór -ja m (ẹ̑-ọ̑) stroj za spreminjanje električne energije v mehansko: žago poganja elektromotor; deli elektromotorja ♪
- eléktromotórček -čka m (ẹ̑-ọ̑) manjšalnica od elektromotor: model z vgrajenim elektromotorčkom ♪
- eléktromotóren -rna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorni pogon / elektromotorni vlak ♪
- eléktromotórski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorska gred; elektromotorsko navitje / črpalna naprava na elektromotorski pogon elektromotorni ♪
- fêrokróm -a m (ȇ-ọ̑) metal. zlitina železa in kroma: proizvodnja ferokroma ♪
- feromagnéten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se v zunanjem magnetnem polju močno omagneti: feromagnetne snovi ♪
- fêromangán -a m (ȇ-ȃ) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana ♪
- fibróm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic vezivnega tkiva ♪
- fotokrómen -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
- fótoromán -a m (ọ̑-ȃ) roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom: v reviji izhaja tudi fotoroman v nadaljevanjih; bere samo stripe in fotoromane ♪
- gròm grôma m (ȍ ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom ♪
1 19 44 69 94 119 144 169 194 219 
