Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rok (51-75)
- rokoválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala ♪
- rokovánje -a s (ȃ) glagolnik od rokovati se: pozdravljanje in rokovanje / demonstrirati rokovanje z gasilnim aparatom; rokovanje z orožjem; navodila za rokovanje ♪
- rokovát -i ž (ȃ) nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov ♪
- rokováti se -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati rokováti neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi ∙ neustalj. predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča ♪
- rokóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od rok: rokovne določbe ♪
- rokóvnik 1 -a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki ♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti ♪
- rokóvnik 2 -a m (ọ̑) knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf: vtakniti roke v rokovnik; kožuhovinast rokovnik ♪
- rokovnjáč -a m (á) 1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač ♪
- rokovnjáčiti -im nedov. (á ȃ) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili ♪
- rokovnjáščina -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine ♪
- rokovnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev ♪
- rokovnjáštvo -a s (ȃ) 1. v prvi polovici 19. stoletja obstajanje rokovnjačev: sociološko zanimiv pojav rokovnjaštva; zgodovina rokovnjaštva 2. ekspr. malovredno, ničvredno dejanje: bil je kaznovan za rokovnjaštvo ♪
- áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba ♪
- ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije ♪
- ágrokombinát -a m (ȃ-ȃ) gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo ♪
- aproksimácija -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti ♪
- aproksimatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aproksimacijo, približen: izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov; podatki so samo aproksimativni; aproksimativna vrednost ♪
- aproksimatívnost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost: aproksimativnost rezultatov ♪
- aproksimírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. približno oceniti, približno določiti: aproksimirati vrednost ♪
- barók -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
- baróka -e ž (ọ̄) raba peša lasulja: sodnik si je nadel baroko; gledališka baroka ♪
- barokíst -a m (ȋ) redko umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov ♪
- barokizírati -am nedov. in dov. (ȋ) um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo ♪
- belorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda ♪
- birokrácij -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226