Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rok (326-350)


  1.      širokoústnost  -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti ♪
  2.      širokovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: za hišami se vidijo širokovejni orehi ♪
  3.      širokovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo ♪
  4.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek ♪
  5.      širokovéstnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost širokovestnega človeka: očitajo mu širokovestnost ♪
  6.      tarók  -a m (ọ̑) družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku ∙ pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok // igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; neskl. pril.: igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka ♪
  7.      tarokírati  -am nedov. (ȋ) igrati tarok: povabiti koga tarokirat; tarokirati s prijatelji ♪
  8.      tarokíst  -a m (ȋ) kdor igra tarok: družba tarokistov ♪
  9.      téhnobirokrát  -a m (ẹ̑-ȃ) nav. slabš. tehnokratski birokrat: odločanje tehnobirokratov ♪
  10.      téhnobirokrátski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na tehnobirokrate ali tehnokratsko birokracijo: tehnobirokratsko odločanje / tehnobirokratski monopol ♪
  11.      tiroksín  -a m (ȋ) med. hormon ščitnice: izločanje tiroksina ♪
  12.      trokár  -ja m (ȃ) med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem ♪
  13.      trókolésen  -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri kolesa: trokolesna vozila ♪
  14.      trókoló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) tovorno vozilo s tremi kolesi: voznik trokolesa / motorno, nožno trokolo // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trokolesom ♪
  15.      trókrílen  -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima tri krila: trokrilna omara ♪
  16.      trókŕp  -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum ♪
  17.      trókŕpar  -ja m (ọ̑-ȓ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev ♪
  18.      uròk  -óka m (ȍ ọ́) po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled: če pljuneš trikrat čez ramo, izgubijo uroki svojo moč / delati uroke, da poginja živina; izreči uroke / zdraviti z uroki / ljubezenski urok; jamske podobe so morda lovski urok 2. bolezen, nezaželena lastnost, ki je posledica takih besed, pogledov: dobiti, imeti uroke; preganjati, zdraviti uroke; urok od hudega pogleda; zagovor zoper urok ♪
  19.      vetrokàz  -áza m (ȁ á) meteor. priprava za določanje smeri vetra: vetrokaz kaže, da piha jugozahodnik ♪
  20.      vzròk  vzróka m (ȍ ọ́) kar naredi, da kaj nastane, se zgodi: pojav ima več vzrokov; iskati, odpraviti vzrok gospodarskih neuspehov; odkriti vzrok bolezni, vročice; po vzroku se vprašamo zakaj; vzrok nesreče je bila vinjenost; ugotovljen vzrok smrti; odkriti vzrok za nerazumevanje; vzrok in posledica / iz neznanega vzroka zapeljati na levo ♦ filoz. prvi vzrok od katerega je vse ostalo odvisno in je sam sebi vzrok; lingv. prislovno določilo vzroka // kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: ni povedal vzroka za odhod; tako se je odločil iz raznih vzrokov / zaprite ga, vzrok se bo že našel treba je imeti vzrok, da dobiš izredni dopust / ni vzroka, da ne bi šel; ni vzroka za vznemirjenje; ima že vzrok, da se ga boji / zapustil jo je brez vzroka; brez vzroka ne hodite ven potrebe; napasti koga brez vzroka povoda ♪
  21.      vzrokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vzrokovati: vzrokovanje nesreče ♪
  22.      vzrokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. povzročati: razdražen bik je vzrokoval že velike nesreče / vzrokovati komu smeh na obrazu ♪
  23.      zakrókati 1 -am dov. (ọ̑) pog. s krokanjem zapraviti: zakrokati ves denar // s krokanjem nekoristno porabiti: zakrokati tri noči zakrókati se udeležiti se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: tiste čase sem se dvakrat ali trikrat na mesec zakrokal / zakrokati se do jutra zakrókan -a -o: zakrokan denar ♪
  24.      zakrókati 2 -am dov. (ọ̑) star. zakrakati: krokar, vrana zakroka ♪
  25.      zaróka  -e ž (ọ̑) slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA