Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rok (2.976-3.000)



  1.      nedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik ♦ astr. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole 2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje
  2.      nèdóber  -dôbra -o prid. (-ọ́ -ó) nav. ekspr. ki mu manjka dobrote, dobrosrčnosti: druži se z nedobrimi otroki / oči so nenadoma dobile nedober izraz; obšla so ga nedobra čustva // evfem. slab: zrak je tu nedober / dekle je na nedobrem glasu
  3.      nèdogléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž., ekspr. 1. s pogledom nedosegljiv: nedogledni otoki / nedogledna ravnina; široko, nedogledno morje / nedogledna prihodnost daljna 2. daljnosežen: veliki, nedogledni načrti; to bo imelo nedogledne posledice
  4.      nèdohránjen  -a -o prid. (-ā) premalo, preslabo hranjen: ta okrevališča so namenjena predvsem nedohranjenim otrokom / nedohranjen in izčrpan je
  5.      nedoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko mladoleten: skrb za nedoletne otroke; ima še nedoletnega sina
  6.      nèdolóčen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljivemat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo
  7.      nèdolóčenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma
  8.      nedólžen  -žna -o [ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen
  9.      nedólžnost  -i [ž] ž (ọ̑) lastnost, stanje nedolžnega človeka: dokazati svojo nedolžnost pri kakem dejanju; biti prepričan o njegovi nedolžnosti / nedolžnost otrok / lilija je simbol nedolžnosti / ekspr. dekletova nedolžnost / ekspr. izgubiti, vzeti nedolžnost
  10.      nèdonóšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo
  11.      nèdonóšenček  -čka m (-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček
  12.      nèdonóšenec  -nca m (-ọ́) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence
  13.      nèdonóšenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela
  14.      nèdospèl  in nèdospél -éla -o [e] prid. (- -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni dospel, ni prišel: nedospela pošiljka ♦ ekon., fin. nedospela menica menica, ki jo je treba plačati v določenem roku
  15.      nèdozorélost  -i ž (-ẹ́) stanje nedozorelega: nedozorelost sadja / nedozorelost otrok ne more biti opravičilo za tako dejanje / politična nedozorelost meščanstva
  16.      nédra  -der s mn. (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: otroka je stiskala k nedrom; njena snežno bela nedra; ženska z razgaljenimi nedri; pren. gora je v svojih nedrih pokopala dva planinca // prostor pod obleko na prsih: iz neder je potegnila denar; pismo je skrila v nedra
  17.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja
  18.      nègibljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa
  19.      negóda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami
  20.      negodè  -éta m ( ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode
  21.      negodè  -éta s ( ẹ́) 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta
  22.      nègóden  tudi nègôden -dna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna
  23.      negoválka  -e [tudi k] ž () ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka
  24.      negovánček  -čka m (á) nav. ekspr. otrok, ki ima nego v domu, zavodu: negovančki se dobro počutijo // razvajenec, ljubljenček: mamin negovanček
  25.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA