Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rok (226-250)


  1.      prokrústovski  -a -o prid. (ȗ) knjiž. tak kot pri Prokrustu: počutil se je, kot da bi ležal na prokrustovski postelji prokrústovsko prisl.: po prokrustovsko nategovati, stiskati ♪
  2.      proksimálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. bližji trupu: proksimalni del kosti ♪
  3.      prokúra  -e ž (ȗ) jur., nekdaj pooblastilo za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem podjetja: dati, preklicati prokuro / posamična, skupna prokura ♪
  4.      prokurátor  -ja m (ȃ) 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove ♪
  5.      prokuratúra  -e ž (ȗ) jur., v zvezah: državna prokuratura do 1929 državni organ za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj; finančna prokuratura do 1928 državni organ, ki zastopa premoženjske zadeve države ♪
  6.      prokuríst  -a m (ȋ) jur., nekdaj pooblaščenec, ki ima prokuro: novi prokurist je začel z delom; prokurist v banki, podjetju ♪
  7.      prôrok  -óka m (ó ọ́) zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov ♪
  8.      prorokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati ♪
  9.      prótibirokrátski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti birokraciji: protibirokratska satira ♪
  10.      razporóka  -e ž (ọ̑) star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko ♪
  11.      samorók  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima samo eno roko: samorok tako delo težko opravlja ♪
  12.      samorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno roko: samorok berač ♪
  13.      samorókec  -kca m (ọ̑) knjiž., ekspr. kdor ima samo eno roko: samorokec ti ne bo dosti pomagal ♪
  14.      sedmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima sedem kotov: narisati sedmerokotnik ♪
  15.      sedmerokrák  in sedmerokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sedem krakov: narisati sedmerokrako znamenje ♪
  16.      skrókan  -a -o prid. (ọ̑) pog. ki je slabega počutja, razpoloženja po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokan človek; ves je skrokan / skrokan glas; imeti skrokan obraz ♪
  17.      skrókanost  -i ž (ọ̑) pog. slabo počutje, razpoloženje po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokanosti ne more prikriti ♪
  18.      smerokàz  -áza m (ȁ á) 1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smerokaze; smerokaz za vas Poljane; pren., publ. sklepi so lahko smerokaz za nadaljnje delo 2. avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje: voznik je vključil levi smerokaz; pokvarjeni smerokazi ♪
  19.      sòpôrok  tudi sòporòk -óka m (ȍ-ó ȍ-ọ́; ȍ-ȍ ȍ-ọ́) kdor je skupaj s kom porok za kaj: predlagati banki, naj toži tudi soporoka ♪
  20.      sòvzròk  -óka m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) vzrok v razmerju do drugega vzroka česa: pomanjkljiva prehrana v nosečnosti je lahko sovzrok za razvojne napake dojenčka ♪
  21.      stárokatoličàn  in stárokatoličán -ána m (ȃ-ȁ ȃ-á; ȃ-ȃ) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani ♪
  22.      stárokatólik  -a m (ȃ-ọ̑) starokatoličan ♪
  23.      stárokatóliški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti ♪
  24.      stároklásičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina ♪
  25.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA