Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rok (101-125)
- četverokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
- četverokrák in četverokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima štiri krake: četverokraka zvezda ♪
- črnorókec -kca m (ọ̑) pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik črne roke: ubili so ga črnorokci ♪
- debirokratizácija -e ž (á) odpravljanje birokratizma: debirokratizacija državnih organov; debirokratizacija uprave; proces debirokratizacije ♪
- debirokratizírati -am nedov. in dov. (ȋ) odpravljati, opuščati birokratizem: čas je, da začnemo debirokratizirati zdravstveno delo; debirokratizirati gospodarsko upravljanje ♪
- dolgorók -a -o [u̯g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roke: fant je dolgonog in dolgorok ♪
- dvanajsterokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima dvanajst kotov: plošča v obliki dvanajsterokotnika ♪
- dvórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dve roki: človek kot dvoroko bitje ♪
- eléktrokár -a m (ẹ̑-ȃ) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček ♪
- eléktrokardiográf -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici ♪
- eléktrokardiográm -a m (ẹ̑-ȃ) med. grafični prikaz električnih tokov v srčni mišici: napraviti elektrokardiogram; elektrokardiogram zdravega človeka ♪
- eléktrokávstika -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok ♪
- eléktrokémičen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija ♪
- eléktrokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi: razvoj elektrokemije / poglavje iz elektrokemije ♪
- eléktrokoagulácija -e ž (ẹ̑-á) med. skrknjenje tkiva z električnim tokom ♪
- eléktrokorúnd -a m (ẹ̑-ȗ) kem. v elektropeči pridobljen kosast aluminijev oksid za izdelavo brusilnih izdelkov ♪
- ênorók -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno roko: enoroki invalid ♪
- enorókec -kca m (ọ̑) ekspr., redko človek z eno roko ♪
- evrokomunízem -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
- fêrokróm -a m (ȇ-ọ̑) metal. zlitina železa in kroma: proizvodnja ferokroma ♪
- girokómpas in girokompás tudi žirokómpas tudi žirokompás -a [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ȃ) navt. kompas z giroskopom: girokompas krmari ladjo ♪
- golorók in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili ♪
- hidrokefalnost gl. hidrocefalnost ♪
- hidrokinón -a m (ọ̑) fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon ♪
- hidroksíd -a m (ȋ) kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amoniaka ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226