Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Roj (26-50) 
- rôjstven -a -o prid. (ō) zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo ♪
- rôjstvo -a s (ó) 1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok // začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena 2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu jugoslovanski državljan; plemič po rojstvu 3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izid ● ekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sesti ◊ med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok ♪
- backprojekcija -e [bèkprojék-] ž (ȅ-ẹ́) film. projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna, hrbtna projekcija ♪
- bròj brôja m (ȍ ó) zastar. število, številka: dvoštevilčni broj / to je bral v zadnjem broju Novic ♪
- brójanice -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice ♪
- brójiti -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb ♪
- brôjler -ja m (ó) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje ♪
- delostròj -ôja m (ȍ ó) zastar. delovni stroj ♪
- díaprojéktor -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje diapozitivov: šola je dobila nov diaprojektor ♪
- díaprojéktorski -a -o (ȋ-ẹ́) pridevnik od diaprojektor: diaprojektorski pribor ♪
- dínamostròj in dínamo stròj -ôja m (ȋ-ȍ ȋ-ó) redko dinamo ♪
- dobrojédec -dca m (ẹ̑) ekspr. kdor rad dobro in veliko jé: mož je znan dobrojedec; miza je pripravljena za dobrojedce ♪
- dorojíti -ím dov., dorójil (ȋ í) končati rojenje: čebele so dorojile ♪
- drúgorojèn -êna -o prid. (ū-ȅ ū-é) ki se rodi drugi po vrsti: drugorojeni otrok ♪
- drúgorojênec -nca m (ū-é) drugorojeni sin: posestvo je dobil drugorojenec ♪
- drúgorojênka -e ž (ū-é) drugorojena hči: od štirih otrok ji je drugorojenka umrla že v otroških letih ♪
- edinorojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
- edinorojênec -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪
- edinorojênka -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko ♪
- eléktrojêklo in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla ♪
- eléktrostrôjen -jna -o prid. (ẹ̑-ȏ) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik ♪
- grôjer -ja m (ó) gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer ♪
- hákenkrojc -a [kǝn] m (á) pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce ♪
- herój -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej ♪
- herójinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od heroj: uporniška herojinja ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
