Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Roj (226-250)
- ustrojênost tudi ustrójenost -i ž (é; ọ́) usnj. lastnost, značilnost ustrojenega: preizkušati ustrojenost usnja ♪
- ustrojíti -ím tudi ustrojíti ustrójim dov., ustrójil tudi ustrôjil (ȋ í; ȋ ọ́) usnj. obdelati surovo živalsko kožo s strojili: ustrojiti kožo / ustrojiti usnje ● ekspr. trpljenje človeka ustroji ga naredi neobčutljivega, utrjenega; ekspr. temu so pošteno ustrojili hrbet, kožo ga zelo pretepli; ga naredili pohlevnega; ekspr. s tem si je precej ustrojil roke utrdil ustrojèn -êna -o tudi ustrójen -a -o: ustrojena koža; ustrojeno usnje za čevlje ∙ ekspr. imel je ustrojen obraz obraz s trdimi potezami; ekspr. ta zgodba je
ustrojena čisto po njegovi koži zgodba je taka, da ustreza njegovim sposobnostim, značaju ♪
- ustrójstvo -a s (ọ̑) zastar. zgradba, sestava: notranje ustrojstvo umetnine / ustrojstvo države ureditev ♪
- vrôjen tudi vrojèn -êna -o prid. (ó é; ȅ é) prirojen: vrojeno znamenje ♦ biol. vrojena lastnost prirojena lastnost; filoz. vrojene ideje zlasti v racionalistični filozofiji od izkustva neodvisne zasnove pojmov, ki jih ima človek v svoji duševnosti že ob rojstvu ♪
- vzrojíti -ím stil. vzrójim dov., vzrójil stil. vzrôjil (ȋ í, ọ́) ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: vzrojil je, ker so premalo naredili; vzrojiti nad kom ♪
- vzrojljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) glasno razjezi, razburi: vzrojljiv človek / ženska vzrojljive narave ♪
- zakròj -ôja m (ȍ ó) les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda: izžagati zakroj / spah, vez na zakroj ♪
- zarojíti -ím stil. -rójim dov., zarójil stil. zarôjil (ȋ í, ọ́) 1. začeti živahno letati v velikem številu: okrog njega so zarojile muhe / ekspr. na dvorišču so zarojila dekleta 2. redko vzrojiti: zakaj me ne ubogate, je zarojil nad otroki ● ekspr. vesele misli so ji zarojile po glavi začela je premišljevati o veselih rečeh ♪
- zbrója -e ž (ọ̑) zastar. 1. brozga, blato: ob dežju je na kolovozu nastajala zbroja 2. zmeda, zmešnjava: delati zbrojo; na trgu je nastala prava zbroja / začutiti zbrojo v glavi ♪
- zbrójevka -e ž (ọ̑) voj. puška ali puškomitraljez češkoslovaške proizvodnje: biti oborožen z zbrojevko ♪
- zrojíti -ím stil. zrójim dov., zrójil stil. zrôjil (ȋ í, ọ́) ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: ker so slabo naredili, je zrojil; zrojiti nad kom / dajte že mir, je zrojil ● knjiž. Kranjska čbelica je zrojila izšla; ekspr. hčere še ne bodo tako hitro zrojile postale nemirne zaradi zanimanja za moške; kot ose so zrojili okoli njega začeli jezno, razdraženo tekati, skakati v velikem številu ♪
- živorojèn tudi živorôjen -êna -o prid. (ȅ é; ó é) ki se rodi živ: živorojen otrok ♪
- adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija ♪
- administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke ♪
- agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator ♪
- agregát -a m (ȃ) 1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale 2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin ♪
- agregáten -tna -o prid. (ȃ) 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje 2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji ♪
- akórdika -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih ♪
- aksonométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija ♪
- aksonometríja -e ž (ȋ) geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija ♪
- alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
- alternátor -ja m (ȃ) elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator ♪
- alumínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina ♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica ♪
- amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
- amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326