Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roj (19-43)


  1.      rojílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rojenje (čebel): rojilna doba / rojilni nagon pri čebelah ♪
  2.      rojíti  -ím stil. rójim nedov. (ȋ í, ọ́) 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču 3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel ● knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to rojèč -éča -e: roječe čebele ♪
  3.      rojív  -a -o prid. (ȋ í) čeb. ki rad, večkrat roji: rojive čebele / rojivo leto leto, v katerem je veliko rojev ♪
  4.      rojívka  -e ž (ȋ) nav. mn., čeb. rojiva čebela: opuščati rojivke ♪
  5.      rojívost  -i ž (í) čeb. lastnost rojivega: zmanjševati rojivost čebel ♪
  6.      rôjsten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na rojstvo: navesti rojstni datum / rojstni dan; rojstni kraj; poljud. rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige; rojstni podatki dan, mesec, leto, kraj rojstva; rojstna hiša hiša, v kateri se kdo rodi in živi kot otrok; rojstna matična knjiga matična knjiga s podatki o rojstvu prebivalcev; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; (rojstno) ime ime, ki se da komu ob rojstvu ● zastar. tega človek še rojstni materi ne pove lastni ♪
  7.      rôjstnost  -i ž (ó) knjiž. nataliteta, rodnost: rojstnost narašča, pada ♪
  8.      rôjstven  -a -o prid. (ō) zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo ♪
  9.      rôjstvo  -a s (ó) 1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok // začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena 2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu jugoslovanski državljan; plemič po rojstvu 3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izid ● ekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sesti ◊ med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok ♪
  10.      backprojekcija  -e [bèkprojék-] ž (ȅ-ẹ́) film. projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna, hrbtna projekcija ♪
  11.      bròj  brôja m (ȍ ó) zastar. število, številka: dvoštevilčni broj / to je bral v zadnjem broju Novic ♪
  12.      brójanice  -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice ♪
  13.      brójiti  -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb ♪
  14.      brôjler  -ja m (ó) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje ♪
  15.      delostròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. delovni stroj ♪
  16.      díaprojéktor  -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje diapozitivov: šola je dobila nov diaprojektor ♪
  17.      díaprojéktorski  -a -o (ȋ-ẹ́) pridevnik od diaprojektor: diaprojektorski pribor ♪
  18.      dínamostròj  in dínamo stròj -ôja m (ȋ-ȍ ȋ-ó) redko dinamo ♪
  19.      dobrojédec  -dca m (ẹ̑) ekspr. kdor rad dobro in veliko jé: mož je znan dobrojedec; miza je pripravljena za dobrojedce ♪
  20.      dorojíti  -ím dov., dorójil (ȋ í) končati rojenje: čebele so dorojile ♪
  21.      drúgorojèn  -êna -o prid. (ū-ȅ ū-é) ki se rodi drugi po vrsti: drugorojeni otrok ♪
  22.      drúgorojênec  -nca m (ū-é) drugorojeni sin: posestvo je dobil drugorojenec ♪
  23.      drúgorojênka  -e ž (ū-é) drugorojena hči: od štirih otrok ji je drugorojenka umrla že v otroških letih ♪
  24.      edinorojèn  -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
  25.      edinorojênec  -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec ♪

   1 19 44 69 94 119 144 169 194 219  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA