Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Roj (101-125)



  1.      potrojíti  -ím dov., potrójil ( í) napraviti kaj trikrat tolikšno: podjetje je potrojilo proizvodnjo; potrojiti stroške; promet se je potrojil // ekspr. pomnožiti, povečati: na ta način bo delo še potrojil; potrojiti trud, upanje ♦ mat. potrojiti število pomnožiti s tri potrojèn -êna -o: potrojena moč; potrojeno število
  2.      prèdrôjstven  -a -o prid. (-ō) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom: predrojstvena poškodba / predrojstvena skrb za otroka
  3.      prekrojevánje  -a s () glagolnik od prekrojevati: prekrojevanje starih oblek
  4.      prekrojeváti  -újem nedov.) na novo krojiti: prekrojevati stare obleke
  5.      prekrojíti  -ím dov., prekrójil ( í) 1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko // v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik 2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo prekrojèn -êna -o: suknja je obrnjena in prekrojena
  6.      prerojênje  -a s (é) glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države
  7.      prerojeválen  -lna -o prid. () ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva
  8.      prestrojíti  -ím dov., prestrójil ( í) zastar. preoblikovati, preurediti: prestrojiti upravo; komisija se je prestrojila // spremeniti, predrugačiti: prestrojiti samega sebe / trudili so se, da bi ga prestrojili v junaka prestrojèn -êna -o: prestrojena razporeditev čet
  9.      prestrojíti  -ím tudi prestrojíti -strójim dov., prestrójil tudi prestrôjil ( í; ọ́) usnj. popolnoma, v celoti ustrojiti: prestrojiti kožo prestrojèn -êna -o tudi prestrójen -a -o: koža je že prestrojena
  10.      preustròj  -ôja m ( ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema
  11.      preustrojítev  -tve ž () knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov
  12.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil ( í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti
  13.      prikrojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prikrojenega: idealistična prikrojenost ženskih likov v romanu
  14.      prikrojeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor prikrojuje: prikrojevalec povesti; pren., ekspr. prikrojevalec človeških usod ∙ redko prikrojevalec moških oblek krojilec
  15.      prikrojeválen  -lna -o prid. () redko krojen: prikrojevalni tečaj / prikrojevalna miza
  16.      prikrojeválnica  -e ž () redko krojilnica: prikrojevalnica in šivalnica
  17.      prikrojevánje  -a s () glagolnik od prikrojevati: prikrojevanje zgodovinskih dogodkov; prikrojevanje poročil / prikrojevanje ženskih oblek
  18.      prikrojeváti  -újem nedov.) 1. vsebinsko spreminjati glede na kaj: opise je prikrojeval glede na svoje doživljaje; resnico prikrojuje po svoje 2. popravljati kroj, ukrojenost česa: ukrojene obleke je morala na več mestih prikrojevati / redko sama je prikrojevala in šivala obleke krojila
  19.      prikrojítev  -tve ž () glagolnik od prikrojiti: prikrojitev besedila, scene
  20.      prikrojíti  -ím dov., prikrójil ( í) 1. vsebinsko spremeniti glede na kaj: odgovor je prikrojil tako, da je bil jasen in razumljiv vsem; prikrojiti podatke tako, da so uporabni; prikrojiti navodila po svoje / prikrojiti tuje ideje domačim razmeram prilagoditi; besedilo je za tisk nekoliko prikrojil priredil 2. redko ukrojiti, skrojiti: sama je prikrojila obleko prikrojèn -êna -o: način življenja je prikrojen razmeram; imela je lepo prikrojeno obleko; nova stanovanja so prikrojena vsem potrebam
  21.      prirojèn  -êna -o prid. ( é) ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za tobiol. prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu // ki je v skladu z naravo osebka: prirojena nezaupljivost, prijaznost, trmoglavost / prirojen gib; prirojene potrebe; prirojeno obnašanje
  22.      prirojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prirojenega: prirojenost telesne napake
  23.      pristròj  -ôja m ( ó) zastar. aparat: s tem pristrojem se meri jakost potresov; električni pristroj / država in ves njen pristroj
  24.      prója  -e ž (ọ̄) kavni nadomestek iz praženega ječmena in cikorije: kuhati projo // pijača iz tega nadomestka: ker niso imeli prave kave, so pili projo
  25.      projékcija  -e ž (ẹ́) 1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske ravnine s koto; poševna projekcija pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; pravokotna projekcija / prostorska, svetlobna projekcija 2. prenašanje slik, fotografij, filmov z optično pripravo na (projekcijsko) platno, steno: pripovedovanje je poživil s projekcijo diapozitivov; priprava za projekcijo iz knjig / ogledal si je popoldansko projekcijo novega filma; po projekciji so se predstavili nekateri ustvarjalci filma 3. psih. podzavestno prenašanje česa iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: njeno vedenje so imeli za projekcijo spominov iz mladosti; domišljijske projekcije ● publ. dolgoročna projekcija razvoja načrt, zamiselfilm. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; geogr. kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA