Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rogla (276)
- bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav ♪
- bistroglávec -vca m (ȃ) ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec ♪
- bistroglávost -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila ♪
- četveroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
- četveroglásje -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
- kodroglàv in kodrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič ♪
- kodroglávček -čka m (ȃ) manjšalnica od kodroglavec ♪
- kodroglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima kodraste lase: dekle hodi z nekim kodroglavcem ♪
- krógla -e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje ploskev, katere točke so enako oddaljene od središča: polmer krogle; izračunati površino in prostornino krogle / koncentrične krogle krogle z istim, skupnim središčem; očrtana krogla najmanjša krogla, v kateri leži dano telo; včrtana krogla največja krogla, ki leži znotraj danega telesa 2. predmet take ali podobne oblike: izrezljal je kroglo iz lesa; zakotaliti kroglo; jeklena, kovinska, steklena krogla; votla krogla / poškodovati površje krogle // s prilastkom tak predmet, ki se uporablja pri različnih (športnih) igrah: balinarska, kegljaška krogla; biljardne krogle so udarjale druga ob drugo // šport. tak predmet z določeno težo za metanje, suvanje: metalci
diska in krogle / dosegel je nov rekord v metu krogle 3. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naša krogla postaja prenaseljena / z oslabljenim pomenom: nebesna krogla; sončna krogla sonce; zemeljska krogla zemlja 4. del naboja, ki ob vžigu zleti iz ročnega strelnega orožja: krogla leti; krogla ga je zadela v ramo in mu prebila kost; ekspr. krogle so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami; kot krogla je švignil mimo / ekspr. krogle kar dežujejo veliko jih leti po zraku; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani / dumdum krogla; topovska krogla granata ● ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; ekspr. padel je pod sovražnimi kroglami bil je ubit (v vojni) ◊
strojn. mlin na krogle stroj, ki drobi grude z jeklenimi kroglami; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico; svetilna krogla ♪
- króglast -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: kroglasti biseri; kroglasta izboklina; kroglasta kamnita tvorba / ekspr. kroglaste rjave oči / kroglasta oblika svetilke ♦ anat. kroglasti sklep sklep s polkrogli podobno sklepno glavico in ustrezno ponvico króglasto prisl.: kroglasto pristriženi grmi ♪
- kuštroglàv in kuštrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima razmršeno, kodrasto glavo: kuštroglavo dekle ♪
- noroglàv in norogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ravna neumno, nespametno: noroglav človek; ne bodi noroglav / to so bili noroglavi dnevi noroglávo prisl.: noroglavo je silil stran ♪
- noroglávec -vca m (ȃ) ekspr. nespameten, neumen človek: ta noroglavec pa še sili za njo; predrzni noroglavci ♪
- noroglávka -e ž (ȃ) bot. strupena goba z rdečkasto trosovnico in rdečim, mrežastim betom, Boletus luridus ♪
- noroglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost noroglavega človeka: ni računal z njihovo noroglavostjo / počenjati noroglavosti nespametna, neumna dejanja ♪
- okróglast 1 -a -o prid. (ọ́) 1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike // po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska ♪
- okróglast 2 -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: sadeži te rastline so okroglasti / neporasli, okroglasti griči ♪
- ostroglàv in ostrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji ♪
- peteroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za pet glasov: peteroglasna skladba / peteroglasno petje ♪
- pólkrógla -e [u̯k] ž (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče: površina, prostornina polkrogle 2. predmet take ali podobne oblike: v nekakšni polkrogli se je spustil na morsko dno ♪
- pólkróglast -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polkrogli: polkroglast kup / ta prostor je polkroglast / predmet polkroglaste oblike ♪
- prógla -e ž (ọ̑) nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši ♪
- proglàs -ása m (ȁ á) publ. razglas: podpisati proglas ♪
- proglasítev -tve ž (ȋ) publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev ♪
- proglasíti -ím dov., proglásil (ȋ í) publ. razglasiti: proglasiti rezultate, sodbo / proglasiti republiko / proglasiti koga za udarnika / proglasili so ga za odpadnika proglašèn -êna -o: biti proglašen za krivega; proglašeno je bilo obsedno stanje ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226