Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rog (76-100)



  1.      četveroglásje  -a s () muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje
  2.      debeloróg  -a m (ọ̑) zool. divja ovca z zelo debelimi rogovi, ki živi v Kanadi, Ovis canadensis
  3.      debeloróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele rogove: debelorogi voli
  4.      delokróg  -a m (ọ̑) publ. področje dejavnosti: skušal mu je omejiti delokrog / to ne spada v moj delokrog / širok delokrog znanosti
  5.      dendrografíja  -e ž () nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah
  6.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev
  7.      derogírati  -am dov. in nedov. () jur. delno ali popolnoma odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljaviti: derogirati vsa prejšnja določila
  8.      deveterogúb  -a m () zool. devetogub
  9.      dolgoprogáš  -a [g] m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na dolge proge: zmagal je naš dolgoprogaš / konj dolgoprogki dirka na razdalji, večji od 3.000 m
  10.      dolgoróg  -a -o [g] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima dolge roge: dolgorog jelen; dolgorogi voli
  11.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drogalp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
  12.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami
  13.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo
  14.      drogeríja  -e ž () trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji
  15.      drogeríjski  -a -o () pridevnik od drogerija: bogata izbira drogerijskega blaga
  16.      drogeríst  -a m () lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu
  17.      drogerístka  -e ž () ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko
  18.      drogíst  -a m () star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase
  19.      drogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov
  20.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
  21.      dvóróg  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) ki ima dva roga: dvoroga žival / dvorogo nakovalo
  22.      dvórôgeljnik  in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
  23.      dvórogljàt  -áta -o prid. (ọ̑- ọ̑-ā) ki ima dva roglja: dvorogljate vilice / dvorogljato pokrivalo
  24.      eléktrogospodárski  -a -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na elektrogospodarstvo: elektrogospodarski objekti / pomanjkljivosti elektrogospodarske politike
  25.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA