Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rog (2.954-2.978)


  1.      trdínka  -e ž (ȋ) agr. koruza s trdimi, okroglimi zrni: sejati trdinko; krmiti kokoši s trdinko ♪
  2.      trdôba  -e ž (ó) zastar. trdost: trdoba tkiva / očitati komu trdobo strogost, neprizanesljivost / trdoba kmečkega stanu težavnost ♪
  3.      tŕdost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost trdega: trdost skale / trdost tkanine / trdost rok / ekspr. očetova trdost in materina mehkost strogost, neprizanesljivost / ekspr. trdost besed ♪
  4.      trdôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti / ekspr. trdota besed 2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote ◊ kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat ♪
  5.      trébuh  -úha m (ẹ́ ú) 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven // trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor // trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha 2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov // notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore // spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu ● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago ◊ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom ♪
  6.      trebúhast  -a -o prid. (ú) trebušast: trebuhast človek / trebuhasta steklenica ♦ bot. trebuhaste gobe gobe, ki imajo okroglo ali hruškasto obliko nadzemnega dela, Gastromycetales ♪
  7.      trebúšček  -čka m (ȗ) manjšalnica od trebuh: otrokov okrogli trebušček / ekspr. začel se mu je delati trebušček / vrček s poslikanim trebuščkom ∙ ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé ♪
  8.      trenírati  -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan; trenirati na prostem; trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek // preh. sistematično uriti športnike za tekmovanje v kaki športni disciplini: trenirati šolsko moštvo, državno reprezentanco / trenirati konje 2. ekspr. uriti, vaditi: trenirati astronavte, gorske vodnike / trenirati psa za lov / trenirati otroka za vestnost pri delu vzgajati; trenirati se v potrpežljivosti / trenirati (si) spomin treníran -a -o: treniran tekač; biti dobro treniran za turo ♪
  9.      trenúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. ki traja zelo kratek čas: trenuten uspeh; trenutna nepazljivost; trenutna veselost, zadrega; trenutno nesoglasje, zadovoljstvo; navdušenje, olajšanje je bilo le trenutno 2. ki je, obstaja v trenutku, času govorjenja: ugotoviti trenutni položaj; oblačiti se po trenutni modi; delati v skladu s trenutnimi potrebami; trenutne vremenske razmere; trenutno stanje bolnika je zadovoljivo / trenutni ugled; knjiž. trenutni upravitelj sedanji // ki nastopi v trenutku, nenadoma: ravnati se po trenutnem navdihu; trenutna misel; močna trenutna svetloba / trenutna smrt ◊ elektr. trenutni kontakt kontakt, ki odpre ali zapre tokokrog samo za kratek čas; fiz. trenutna hitrost izstrelka; trenutna vrednost količine vrednost od časa odvisne količine ob določenem času trenútno prisl.: trenutno ga je obšla slabost ∙ trenutno je vojak zdaj; tega trenutno nimamo na zalogi v tem trenutku, zdaj ♦ lingv. trenutno dovršni glagol dovršni glagol, ki izraža trenutnost dejanja ♪
  10.      trepáti  -ám in trépljem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. (narahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje 2. star. trepljati: trepati koga po rami ♪
  11.      trepetlíka  -e ž (í) drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika ♪
  12.      tréščiti  -im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila 2. ekspr. dati močen, rezek glas: semintja je zažvižgala krogla in treščila granata 3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj // slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh 5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil 6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel 7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije ● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel tréščiti se ekspr. 1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo 2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila tréščen -a -o: treščen je bil s stolpa ∙ pog. biti malo treščen omejen, neumen ♪
  13.      triángel  -gla m (á) 1. knjiž. trikot, trikotnik: pozidati triangel med cestama in progo 2. muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico, trikot: igrati na triangel ♪
  14.      trikóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tri kote: trikotna ruta; plošča je trikotna; trikotno jadro / trikotna pila / trikotna kompozicija slike ♦ anat. trikotna mišica; elektr. trikotna vezava vezava, pri kateri so tokokrogi vezani v obliki trikotnika; teh. trikotni noži ♪
  15.      trikótnik  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk ● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ◊ astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju ♪
  16.      trílísten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri liste: trilistna vejica / trilistna brošura ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata; um. trilistni tloris tloris v obliki treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov; trilistno krogovičje ♪
  17.      trínajst  in trinájst -ih štev. (ȋ; á) izraža število trinajst [13] a) v samostalniški rabi: sedem in šest je trinajst / ura je trinajst; odhod vlaka ob trinajstih petnajst 1315 b) v prilastkovi rabi: dosegel je trinajst točk od petnajstih mogočih; tudi neskl. star je deset do trinajst let // neskl. izraža številko trinajst: vozi se na progi trinajst ● trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost ♪
  18.      tríógeln  -a -o [gǝl] prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik ♪
  19.      tríógelnik  -a [gǝl] m (ȋ-ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik ♪
  20.      trírámen  -mna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik ♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama ♪
  21.      trítíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja ♪
  22.      triviálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje ● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom ◊ lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna ♪
  23.      triviálka  -e ž (ȃ) v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom: ustanavljati trivialke ♪
  24.      trízna  -e ž (ȋ) pri starih Slovanih pogrebna slovesnost z bojnimi igrami: okrog grmade se je začela trizna ♪
  25.      trizób  -a m (ọ̑) 1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom ♪

   2.829 2.854 2.879 2.904 2.929 2.954 2.979 3.004 3.029 3.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA