Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rode (76-100)


  1.      soróden  -dna -o prid., soródnejši (ọ̄) 1. ki ima s čim skupen izvor, določene skupne značilnosti: dinja je sorodna buči; sorodne rastline, živalske vrste; šimpanz, gorila ali orangutan so človeku bolj sorodni kakor makaku / sorodni jeziki / zastar. za siroto skrbijo sorodni ljudje sorodniki 2. ki ima s kom določene enake ali zelo podobne značajske lastnosti, navade, mišljenje: ta dva človeka sta si v marsičem sorodna / ekspr. srečati sorodno dušo / po mišljenju, umetniškem nazoru sorodni ljudje // ki ima s čim deloma enake ali zelo podobne lastnosti, značilnosti: kemično sorodni elementi; pomensko sorodne besede; sorodna podjetja / obema umetnostnima stiloma soroden nazor soródno prisl.: sorodno misleči ljudje soródni -a -o sam.: zastar. živeti pri svojih sorodnih sorodnikih; z njimi imamo marsikaj sorodnega ♪
  2.      splôšnonároden  -dna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na ves narod: vzdrževanje kulturnih ustanov je splošnonarodni problem ♪
  3.      starodéden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov ♪
  4.      starodevíški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
  5.      travoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) rast trave: travorodni kraji ♪
  6.      tródejánka  -e ž (ọ̑-ȃ) gled. tridejanka: uprizoriti trodejanko ♪
  7.      tródélen  -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno ♪
  8.      tródélnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) lastnost, značilnost trodelnega: trodelnost kompozicije ♪
  9.      tujenároden  -dna -o prid. (á) knjiž. tuj, drugonaroden: tujenarodni priseljenci ♪
  10.      tujeródec  -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je tujega rodu, tuje narodnosti: s tujerodci naseljeno obmejno področje; asimilacija tujerodcev ♪
  11.      tujeróden  -dna -o prid. (ọ̄) knjiž. 1. ki je tujega rodu, tuje narodnosti: tujerodno prebivalstvo / tujerodni priimek 2. redko tuj, neznačilen: tujerodna prvina drame ♪
  12.      vèčnároden  -dna -o prid. (ȅ-á) knjiž. večnacionalen: večnarodna država / večnarodna delavska organizacija ♪
  13.      veleróden  -dna -o prid. (ọ̄) star. ki je plemiškega rodu: velerodna gospoda // v vljudnostnem nagovoru spoštovan, cenjen: velerodni gospod ♪
  14.      vinoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje vinske trte: vinorodni griči, kraji / vinorodno podnebje ♪
  15.      visokoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod ♪
  16.      visokorôden  -dna -o prid. (ó) ki dobro rodi: visokorodne sorte pšenice ♪
  17.      vsènároden  -dna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni ♪
  18.      zaródek  -dka m (ọ̑) 1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek 2. poljud. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, strok. zasnova: zarodek cveta, semena 3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku // prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča ♪
  19.      zaróden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih ♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo ♪
  20.      zaróden 2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) nar. dolenjsko krepko razvit: merjasec mora biti zaroden v križu in čez pleča ♪
  21.      žitoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje žita: žitorodni kraji; žitorodno polje ♪
  22.      živoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče: živorodne živali / živorodna kuščarica 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: živorodne rastline / živorodna dresen ♪
  23.      afrík  -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom ♪
  24.      álter égo  m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego ♪
  25.      ámnion  -a m (ȃ) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA