Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rod (727-751)


  1.      búrkle  -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev ♪
  2.      búrklež  -a m (ȗ) ekspr. neroden, nepripraven človek: ti si pravi burklež; burklež burklasti / kot psovka burklež jezični ♪
  3.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
  4.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo ♪
  5.      bútara  -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara ♪
  6.      butíka  -e ž (ȋ) redko butik: prodajati v butiki ♪
  7.      buzakljún  -a m (ȗ) star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun ♪
  8.      cánkarjevec  -vca m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Cankarjeve brigade: cankarjevci so prebili obroč ♪
  9.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪
  10.      carínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
  11.      celokúpen  -pna -o prid. (ū) publ. celoten, ves: celokupni dohodki; boril se je celokupen narod; celokupno gibanje je imelo agrarni značaj ♪
  12.      celokúpnost  -i ž (ū) publ. celota, celotnost, skupnost: širiti zavest narodne celokupnosti; odgovornost pred celokupnostjo; celokupnost odnosov; prikazati celokupnost problematike ♪
  13.      celostránski  -a -o prid. (á) ki zavzema celo stran: celostranski oglas; celostranska ilustracija, reprodukcija, slika ♪
  14.      celôta  -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig ♪
  15.      céna  -e ž (ẹ́) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno ♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena ● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala ♪
  16.      cenéjši  -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu ♪
  17.      centím  -a m (ȋ) francoski, belgijski ali švicarski kovanec z vrednostjo ene stotine franka: prodajati po trideset centimov ♪
  18.      centrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo ♪
  19.      cép  -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑) nav. mn. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi 2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan ♪
  20.      cépec  -pca m (ẹ́) 1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih // redko del cepca, s katerim se udarja; cep: cepec z grčasto bunko 2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec 3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni ● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano ♪
  21.      cepìč  cepíča m (ȉ í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev ♪
  22.      cepílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) les. stroj, orodje za cepljenje lesa: krožna cepilka // sekira za cepljenje okroglega lesa ♪
  23.      cepílnica  -e [tudi u̯n] ž (ȋ) 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje ♪
  24.      cepín  -a m (ȋ) gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo ♪
  25.      cepítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija ♪

   602 627 652 677 702 727 752 777 802 827  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA