Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rod (401-425)
- soródniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorodnike: sorodniške vezi; sorodniško razmerje / sorodniška čustva ♪
- soródnost -i ž (ọ̄) dejstvo, da je kaj s čim sorodno: ugotavljati sorodnost; sorodnost človeka z opicami / etnična, krvna sorodnost / sorodnost med jezikoma je očitna / duševna, miselna, oblikovna sorodnost; sorodnost nazorov, stališč / čutiti z otroki večjo sorodnost kakor z odraslimi / med tema gibanjema so razlike, pa tudi sorodnosti ♪
- sorodovína -e ž (í) zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden ♪
- sorodovínec -nca m (ȋ) zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci ♪
- soródstven -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorodstvo: sorodstvena stopnja / sorodstvena vez; sorodstveno razmerje / sorodstvena podobnost / sorodstvena črta ♪
- soródstvo -a s (ọ̑) 1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: veže nas sorodstvo; ugotoviti sorodstvo koga s kom; stopnja sorodstva; sorodstvo in svaštvo / pog. stopiti s kom v sorodstvo postati sorodnik glede na določeno zakonsko zvezo; biti v sorodstvu / bližnje sorodstvo; sorodstvo do drugega, tretjega kolena; sorodstvo po materini, očetovi strani / jezikovno sorodstvo narodov / krvno sorodstvo / med njima je duhovno sorodstvo // razmerje do bitja, iz katerega bitje izhaja ali s katerim ima skupnega prednika:
razdeliti živali po njihovem sorodstvu; sorodstvo med človekom in opico 2. sorodnost: notranje, oblikovno sorodstvo teh pesmi je zelo opazno 3. sorodniki: kaj misli, poreče sorodstvo, me ne skrbi; moževo, tetino sorodstvo; del sorodstva je proti njegovi odločitvi / v osmrtnicah žalujoča žena, otroci in drugo sorodstvo ● publ. razvojno, tehnično je ta tip avtomobila v sorodstvu z audijem 80 ima zelo podobne razvojne, tehnične značilnosti ◊ jur. pravno sorodstvo sorodstvo po posvojitvi; sorodstvo v ravni, stranski črti; vet. parjenje v najožjem sorodstvu ♪
- splôšnonároden -dna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na ves narod: vzdrževanje kulturnih ustanov je splošnonarodni problem ♪
- starodáven -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo ● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele ♪
- starodávnik -a m (ā) nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov ♪
- starodávnost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta 2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost ♪
- starodéden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov ♪
- starodevíški -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
- starodôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nemoderen, nesodoben: starodobno pohištvo ♪
- travoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) rast trave: travorodni kraji ♪
- tród -a m (ọ̑) vet. izpad maternice po porodu pri kravi: pri otelitvi je prišlo do troda ♪
- tródejánka -e ž (ọ̑-ȃ) gled. tridejanka: uprizoriti trodejanko ♪
- tródélen -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno ♪
- tródélnost -i ž (ọ̑-ẹ̑) lastnost, značilnost trodelnega: trodelnost kompozicije ♪
- tródimenzionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) tridimenzionalen: predmeti so trodimenzionalni ♪
- tródimenzionálnost -i ž (ọ̑-ȃ) tridimenzionalnost: trodimenzionalnost prostora / naslikano telo ima videz trodimenzionalnosti ♪
- tujenároden -dna -o prid. (á) knjiž. tuj, drugonaroden: tujenarodni priseljenci ♪
- tujeródec -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je tujega rodu, tuje narodnosti: s tujerodci naseljeno obmejno področje; asimilacija tujerodcev ♪
- tujeróden -dna -o prid. (ọ̄) knjiž. 1. ki je tujega rodu, tuje narodnosti: tujerodno prebivalstvo / tujerodni priimek 2. redko tuj, neznačilen: tujerodna prvina drame ♪
- tujeródka -e ž (ọ̑) ženska oblika od tujerodec: njegova žena je tujerodka ♪
- vèčnároden -dna -o prid. (ȅ-á) knjiž. večnacionalen: večnarodna država / večnarodna delavska organizacija ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501