Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rod (3.752-3.776)



  1.      ráhlica  in rahlíca -e ž (á; í) agr. rahla rodovitna prst: saditi v rahlico
  2.      rájati 2 -am nedov. (á) zastar. rojevati, roditi: rajala je fanta za fantom / lakomnost raja nesrečo / v njej se je rajala huda slutnja
  3.      rajón  -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov
  4.      rajónec  -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci
  5.      ràkrána  in ràk rána -e ž (-á) publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva
  6.      rálo  -a s (á) orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača: orati z ralom; leseno ralo; najdbe keltskih ral / vpreči v ralo / slabš. kaj boš s tem ralom plugomanat. koščeni, zadnji del nosnega pretina
  7.      raménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ramo, rame: ramenske mišice; ramenski sklep / ramenski všitek ♦ anat. ramenski obroč del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; šport. ramenska stoja stoja na ramenih na bradlji
  8.      ránčar  -ja m () v ameriškem okolju lastnik ranča ali delavec na njem: rančar je prodal veliko živine; rančarji in farmarji
  9.      rándati  -am nedov. () star. nerodno, okorno hoditi: počasi randati čez travnik
  10.      ránjak  -a m () bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota
  11.      ranocélniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ranocelnike ali ranocelništvo: ranocelniška dela / ranocelniško orodje
  12.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti
  13.      rást  -í ž () 1. glagolnik od rasti: a) nadzorovati, pospeševati rast; hitra, počasna rast; rast drevja, živali; rast kosti je končana; čas rasti / rast v debelino, višino b) številčna rast društva / rast mest / rast dolgov, temperature naraščanje c) spremljati rast baletnega ansambla / duhovna, strokovna, ustvarjalna rast 2. navadno s prilastkom telo glede na velikost, višino, doseženo z naravnim, življenjskim razvojem: sosed je moje rasti; dekle lepe rasti / z oslabljenim pomenom biti močne, visoke rasti močen, visok / rože so grmičaste, plazeče rasti 3. knjiž. kar raste, navadno na polju: rast na poljih lepo uspeva / ob jezeru je gozdna rast razredčena ◊ bot. blazinasta rast nizka, s stebelci ali z listi gosto skupaj; interkalarna ali vmesna rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; ekon. gospodarska rast širjenje, povečevanje, proizvodnje, ki se kaže v povečanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca; gozd. valovita rast lesa; zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; rast lesa potek letnic, razpored žil v drevesu
  14.      rastílo  -a s (í) nar., navadno v zvezi na rastilu izraža stanje, ko rastlina še raste, stoji: ni dobro ločil mlade pšenice na rastilu od rži; prodati travo na rastilu / prodati les na rastilu na panju
  15.      rastljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki bujno, rad raste: rastljiva drevesa / ekspr. to je rastljiva zemlja rodovitna
  16.      rástrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
  17.      rášpa  -e ž () orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov: z rašpo zgladiti ostre robove; pile in rašpe / čevljarska, lesna rašpa; ploščata, polokrogla rašpa
  18.      ratificírati  -am dov. in nedov. () jur. potrditi, priznati: ratificirati mirovno pogodbo; skupščina je ratificirala mednarodni sporazum o zaščiti manjšin ratificíran -a -o: pogodba je ratificirana
  19.      ráven  stil. raván rávna -o tudiprid. á) 1. ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri: potegniti ravno črto; stati v ravni vrsti; cesta je ravna, brez ovinkov / ravna drevesa / pred njim se je razprostiral raven svet, travnik; ravne ploskve; tla so popolnoma ravna brez vboklin ali izboklin; morje je bilo ravno kot miza / ravni lasje lasje, ki niso kodrasti, skodrani // ki je tak zaradi svojega namena: raven nož; dleto mora biti ravno // ki ima naravno, pravilno obliko: ima ravne noge; bil je raven kot jelka, sveča / ima grški, raven nos nos v isti črti s čelom 2. zastar. enak, enakovreden: najina položaja sta ravna; ni jima raven / ni ji ravna po lepoti 3. zastar. dosleden, načelen: je vzkipljiv, a raven človek / ima raven značaj 4. zastar. sod, paren: ravne in neravne hišne številke ◊ arhit. ravna streha streha, ki je vodoravna ali nagnjena za manj kot šest stopinj; fiz. ravno zrcalo gladka ravna ploskev, ki odbija vpadajoče valovanje; geom. ravna ploskev ravnina ali del ravnine; jur. sorodniki v ravni črti sorodniki, ki neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; min. ravni prelom prelom, pri katerem je ploskev zaradi enake debeline posameznih zrn ravna, gladka; teh. ravno ozobje ozobje, pri katerem so zobje ravni; ravno steklo; vet. ravna glava glava s čelom in nosnim grebenom v isti ravnini; zool. ravno vretence vretence, ki je spredaj in zadaj ravno rávno tudi ravnó prisl.: ravno se držati, hoditi; ravno potegnjena črta; sam.: hiša stoji na ravnem
  20.      ravnína  -e ž (í) 1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan 2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken 3. redko, navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva 4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah 5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina ◊ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; lingv. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
  21.      rávš  -a m () nar. sleč, rododendron: pobočje je bilo poraslo z ravšem
  22.      rávšje  -a s () nar. sleč, rododendron: rdeči cveti ravšja
  23.      raz  predl., s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz- () knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z: vzeti čepico raz glavo; pasti raz mizo / vreči odejo raz sebe / megle se dvigujejo raz morje iznad morja
  24.      razbijálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razbijanje: razbijalno orodje / razbijalna dejavnost, politika
  25.      razbijálski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na razbijalce: razbijalsko orodje / razbijalska tolpa / razbijalsko delovanje nekaterih političnih skupin

   3.627 3.652 3.677 3.702 3.727 3.752 3.777 3.802 3.827 3.852  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA