Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rod (351-375)
- prodúkcija -e ž (ú) 1. proizvodnja: a) organizirati, preusmeriti produkcijo; produkcija bakra, industrijskega blaga / družbena produkcija; industrijska, kmetijska produkcija / filmska produkcija / publ. spodbujati dramsko produkcijo ustvarjanje; film je nastal v produkciji beograjskega filmskega podjetja ♦ ekon. enostavna blagovna produkcija blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; materialna produkcija b) povečati produkcijo; prodali so že vso lansko produkcijo / mesečna, letna, tedenska produkcija / publ. pesnik je
zbral v knjigi pesniško produkcijo enega desetletja pesmi 2. gled., muz. zaključna, izpitna prireditev, na kateri nastopajo učenci glasbene, igralske šole: peti na produkciji / interna, javna produkcija ♪
- produkcíjski tudi prodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) proizvoden: skrajšati produkcijski čas; uresničiti produkcijski načrt / produkcijska zmogljivost obrata / produkcijski stroški; produkcijska cena ♦ ekon. produkcijski način celota proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov; produkcijski odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; produkcijska sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev ♪
- prodúkt -a m (ȗ) 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil ◊ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt
in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
- prodúkten -tna -o prid. (ȗ) ekon., v zvezi produktna borza ustanova za trgovanje z istovrstnimi proizvodi: prodaja kmetijskih pridelkov na produktni borzi ♪
- produktíven -vna -o prid., produktívnejši (ȋ) 1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje 2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivne gospodarske organizacije / gospodarsko produktivni poklici donosni 3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki ◊ ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota
delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost ♪
- produktívnost -i ž (ȋ) kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti, proizvodnost: povečati produktivnost; nizka produktivnost; produktivnost industrije, obrata; stopnja produktivnosti / produktivnost delavcev storilnost ♦ ekon. produktivnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom ♪
- prodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) redko prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta ♪
- prostonároden -dna -o prid. (á) zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj ♪
- prótinároden -dna -o prid. (ọ̑-á) ki je proti narodu: protinarodna politika; protinarodno delovanje ♪
- prvoródnica -e ž (ọ̑) med. ženska, ki prvič rodi; prvesnica: težek porod prvorodnice ♪
- psévdonároden -dna -o prid. (ẹ̑-á) ekspr. ki v resnici ni naroden: psevdonarodne značilnosti / psevdonarodne pesmi ♪
- pterodáktil -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
- raznarodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od raznaroditi: nevarnost raznaroditve ♪
- raznarodíti -ím dov., raznaródil (ȋ í) vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil ♪
- raznarodoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor raznaroduje: boriti se proti raznarodovalcem ♪
- raznarodoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija ♪
- raznarodoválnica -e ž (ȃ) nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje raznarodovanje: ta šola je bila raznarodovalnica naše mladine ♪
- raznarodovánje -a s (ȃ) glagolnik od raznarodovati: raznarodovanje narodnih manjšin; boj proti raznarodovanju ♪
- raznarodováti -újem nedov. (á ȗ) jemati narodno zavest in znake narodnosti: raznarodovati narodne manjšine ♪
- raznonároden -dna -o prid. (á) knjiž. večnacionalen: raznonarodna država ♪
- raznoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo // knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna ♪
- raznoródnost -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnost ◊ zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija ♪
- razprodája -e ž (ȃ) glagolnik od razprodati ali razprodajati: razprodaja blaga / posezonska razprodaja / kupiti plašč na razprodaji ♪
- razprodájati -am nedov. (ȃ) 1. prodajati po delih: mladi gospodar je začel razprodajati posestvo 2. prodajati določeno količino blaga po znižanih cenah: razprodajati plašče ♪
- razprodánost -i ž (á) dejstvo, da je kaj razprodano: razprodanost knjige ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451