Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rod (27-51)

27.      rodoljúb  -a m (ȗ) kdor ljubi (svoj) narod, domovino: okupator je preganjal rodoljube; biti iskren rodoljub; to društvo so ustanovili slovenski rodoljubi; rodoljubi na Koroškem ● šalj. vidi se mu, da je rodoljub z dežele podeželan ♪
28.      rodoljúbar  -ja m (ȗ) slabš. rodoljub, zlasti navidezni: on ni bil rodoljubar ali cenen demagog ♪
29.      rodoljúbarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rodoljubarje ali rodoljubarstvo: rodoljubarsko govoričenje, samozadovoljstvo / rodoljubarsko ozračje v društvu ♪
30.      rodoljúbarstvo  -a s (ȗ) nav. slabš. rodoljubje, zlasti navidezno: satira na rodoljubarstvo; rodoljubarstvo in frazerstvo ♪
31.      rodoljúben  -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na rodoljube ali rodoljubje: klub je ustanovila skupina rodoljubnih izobražencev / to je tvoja rodoljubna dolžnost; rodoljubne fraze v govoru ♦ lit. rodoljubna budnica ♪
32.      rodoljúbje  -a s (ȗ) ljubezen do (svojega) naroda, domovine: tako ravnanje izvira iz njegovega rodoljubja / vzgajati mladino v rodoljubju ♪
33.      rodoljúbka  -e ž (ȗ) ženska, ki ljubi (svoj) narod, domovino: slovenske rodoljubke ♪
34.      rodoljúbnost  -i ž (ú) redko rodoljubje: prava rodoljubnost ♪
35.      ródom  prisl. (ọ̑) zastar. po rodu: njen mož je rodom Čeh ♪
36.      rodomòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin; genocid: upreti se rodomoru / narod je bil obsojen na rodomor ♪
37.      rodopís  -a m (ȋ) zastar. rodovnik: rodopis vladarske rodbine ♪
38.      rodoskrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo ♪
39.      rodoslóvec  -vca m (ọ̑) genealog: zgodovinarji in rodoslovci ♪
40.      rodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo ♪
41.      rodoslóvje  -a s (ọ̑) izvor, razvoj rodu; genealogija: raziskovati rodoslovje koga // veda o tem: dognanja rodoslovja ♪
42.      rodóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba ◊ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden ♪
43.      rodovína  -e ž (í) star. 1. rodbina: to je stara rodovina; biti začetnik rodovine / vsa rodovina mu brani ∙ zastar. bil je samski, brez rodovine družine 2. rod: pozabila je svojo grofovsko rodovino in se poročila s trgovcem; biti plemiške rodovine / ta bolezen je pri njih v rodovini ♪
44.      rodovínski  -a -o prid. (ȋ) star. rodbinski: rodovinsko posestvo / rodovinsko ime priimek ♪
45.      rodovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. rodoviten: rodovito polje ♪
46.      rodovíten  -tna -o prid., rodovítnejši (ȋ) 1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje ♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi 2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo rodovitno drevo / ekspr. rodovitno leto leto, v katerem vse dobro obrodi 3. sposoben imeti veliko potomcev: rodovitna matica; rodovitna ženska / ekspr. rodoviten zakon ● redko rodoviten pisatelj plodovit; star. rodovitne in jalove samice plodne; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh ♪
47.      rodovítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rodovitnega: rodovitnost zemlje / rodovitnost vinske trte / star. velika rodovitnost rib plodnost / v mnogoboštvu boginja rodovitnosti ♪
48.      rodóvnik  -a m (ọ̑) 1. (grafični) prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez: sestaviti rodovnik / proučevati rodovnik vladarske družine ∙ knjiž., redko zanimati se za nevestin rodovnik rod 2. zapis podatkov o plemenskih živalih glede na lastnosti, prednike in potomce: zadruga ima rodovnik plemenske živine; rodovnik dirkalnih konj / ta krava ima rodovnik; čistokrven pes z rodovnikom // dokument s temi podatki: izdati, predložiti rodovnik 3. biol. grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva: rodovnik primatov, rastlinskih vrst ♪
49.      rodóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rodovnik: rodovniški podatki / rodovniško ime kobile, krave / rodovniški psi ♦ agr. rodovniška knjiga knjiga, v katero se vpisujejo plemenske živali s podatki o lastnostih, prednikih in potomcih ♪
50.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo ♪
51.      áerodinámika  in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih ♪

   1 2 27 52 77 102 127 152 177 202