Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rod (1.201-1.225)
- fránkfurtarski -a -o (ȃ) pridevnik od frankfurtarica: prodajali so razglednice s frankfurtarskimi zastavicami ♪
- fránko prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje ♪
- fratríja -e ž (ȋ) zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi; bratstvo ♪
- frazárstvo -a s (ȃ) redko frazerstvo: rodoljubno frazarstvo; v njegovih pesmih ni niti trohice frazarstva ♪
- frezálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na frezanje: opraviti frezalna dela / frezalni stroj; frezalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik ♪
- frezálo -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik, rezkar ♪
- frónta -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred
fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi
svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
- frontáš -a m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: zaveden frontaš ♪
- fróntovec -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci ♪
- frúla -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti: igrati na frulo; pastirska frula; godec s frulo ♪
- frúlar -ja m (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih kdor igra na frulo ♪
- frúliti -im nedov. (ú) 1. pri nekaterih južnoslovanskih narodih igrati na frulo: posedal je pod drevesom in frulil 2. ekspr., redko žvižgati, požvižgavati: tiho bodi, kaj fruliš ♪
- ga rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
- gáber -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
- gabríca -e ž (í) plodovi gabra: nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila ♪
- galanteríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na galanterija 1: galanterijski izdelki; prodajamo galanterijsko blago in igrače / galanterijska obrt; galanterijska trgovina / galanterijsko usnje ♪
- galanteríst -a m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec galanterije: zadruga galanteristov ♪
- gálban -a m (ȃ) knjiž. dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic: prodajali so galban in redke dišave ♪
- galéja -e ž (ẹ̑) 1. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla: veslati na galeji; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo na veslanje na galeji 2. ekspr. velik, neroden predmet, zlasti vozilo: taka galeja porabi dosti bencina ♪
- galeríja -e ž (ȋ) 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste ♪
- galjótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa ♪
- gametofít -a m (ȋ) bot. spolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, spolni rod: gametofit in sporofit ♪
- gárda -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog.
skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
- gástrula -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule ♪
- gavún -a m (ȗ) zool. majhna črnkasta morska riba s srebrnima progama vzdolž bokov, Atherina: prodajajo sardele, skuše in gavune ♪
1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301