Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rod (1.126-1.150)



  1.      en grós  [angro] prisl. (ọ̑) trg. na debelo: prodajati en gros
  2.      enobé  -ja m, tudi neskl. (ẹ̑) pog., kratica narodnoosvobodilni boj (jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno): ima odlikovanja iz enobeja [NOB]
  3.      enológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za enologijo: priznan enolog; mednarodna komisija enologov degustatorjev
  4.      enôta  -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa
  5.      enôten  -tna -o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobovjur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno
  6.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  7.      enovít  -a -o prid. () 1. ki je enakih, istovrstnih sestavin: enovita snov / ta človek ima enovit značaj; roman je enovit po svoji kompoziciji 2. ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: enovit vojaški blok / narod kot enovita celota 3. knjiž. skladen, harmoničen: enoviti gibi telovadcev
  8.      entalpíja  -e ž () fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa: entalpija pare je narasla
  9.      éntodêrm  -a m (ẹ̑-ē) biol. notranja plast celic gastrule, notranja zarodna plast: ektoderm in entoderm
  10.      eolít  -a m () arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju
  11.      epitáf  -a m () knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis: prebiral je epitafe na pokopališču / pesnik si je sam napisal epitaf; Župančičev epitaf na grobnici narodnih herojev // nagrobnik z napisom: epitafi, vzidani v steno
  12.      epopéja  -e ž (ẹ̑) 1. nav. vznes. ep, zlasti obsežnejši ali junaški: grški epopeji Iliada in Odiseja; Pan Tadeusz je moderna narodna epopeja 2. publ. pripovedno literarno delo, ki na široko obravnava življenje: roman je tragična epopeja narodne preteklosti 3. knjiž. pomembno, junaško dogajanje: osvobodilna vojna je pomenila veliko epopejo za našo deželo
  13.      erozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice
  14.      erúpcija  -e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba ◊ astr. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja
  15.      eskadrílja  in eskadríla -e ž () 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev
  16.      eskontírati  -am dov. in nedov. () fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico
  17.      esperantíst  -a m () kdor zna, propagira esperanto: mednarodni kongres esperantistov / na šoli je tečaj za esperantiste
  18.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije
  19.      etápa  -e ž () 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi ◊ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto
  20.      etimolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.: besedo etimološko razložiti
  21.      étničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
  22.      étnogenéza  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov: razpravljati o etnogenezi Slovencev; slovanska etnogeneza
  23.      etnográf  -a m () strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov
  24.      etnografíja  -e ž () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo
  25.      etnográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA