Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rob (326-350)


  1.      potrobíti  in potróbiti -im dov. (ȋ ọ́) dati signal s hupo: voznik je potrobil, da bi se ljudje umaknili ● nar. steklenico vina je sam potrobil popil ♪
  2.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪
  3.      predrobíti  -ím dov., predróbil (ȋ í) 1. ponovno zdrobiti: predrobiti grozdje, tropine 2. ekspr. prehoditi s kratkimi, hitrimi koraki: hitro je stekla in predrobila nekaj stezic ♪
  4.      pregrób  -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) preveč grob: za jopico je ta volna pregroba / pregrob človek / pregrobe metode / pregroba opredelitev kake teorije pregróbo tudi pregrobó prisl.: pregrobo mleta kava ♪
  5.      prepodróben  -bna -o prid. (ọ̑) preveč podroben: prepodroben opis; prepodrobna razprava ♪
  6.      prerobàt  -áta -o prid. (ȁ ā) preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje ♪
  7.      pridrobencáti  -ám [bǝn in ben] dov. (á ȃ) ekspr. pridrobiti: deklica je pridrobencala v sobo ♪
  8.      pridrobencljáti  -ám [bǝn in ben] dov. (á ȃ) ekspr. pridrobiti: deklica je v copatah pridrobencljala v kuhinjo / žrebiček je pridrobencljal iz hleva ♪
  9.      pridrobíti  -ím dov., pridróbil (ȋ í) priti s kratkimi, hitrimi koraki: pridrobil je po stopnicah; lahkotno je pridrobila za njim ♪
  10.      pridrobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. pridrobiti: otrok pridrobni k materi ♪
  11.      prirobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj ♪
  12.      priróbek  -bka m (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobkom ♪
  13.      prirobíti  in priróbiti -im dov. (ȋ ọ́) teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino ♪
  14.      priróbnica  -e ž (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobnico; prikovičena prirobnica ♪
  15.      pritrobíti  in pritróbiti -im dov. (ȋ ọ́) trobeč priti: na trg so pritrobili trobentači // trobeč pripeljati: izza ovinka je pritrobil gasilski avto ♪
  16.      próba  -e ž (ọ̑) nižje pog. 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi ● zastar. proba za koncert vaja ♪
  17.      probabilízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem ◊ rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno ♪
  18.      próbati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. 1. poskusiti: probal je odpreti vrata / probajte še pijačo, potico pokusite 2. pomeriti: probati čevlje / obleka je že urezana, pridite probat ♪
  19.      próbkov  -a -o prid. (ọ̑) zastar. plutovinast: probkovi zamaški ♪
  20.      probkovína  -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine ♪
  21.      problém  -a m (ẹ̑) 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar ◊ mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem ♪
  22.      problemátičen  -čna -o prid. (á) 1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano 2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen ♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami problemátično prisl.: odločili so se zelo problematično ♪
  23.      problemátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost problematičnega: moralna, pravna problematičnost; problematičnost odločitve / problematičnost otrok ♪
  24.      problemátika  -e ž (á) navadno s prilastkom problemi v celoti: poznati sodobno filozofsko, jezikoslovno problematiko / družbene, gospodarske problematike ni mogoče reševati samo z besedami; problematika izvoza / publ. roman prikazuje vsakdanjo problematiko malega človeka ♪
  25.      problematizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, povzročiti, da postane smisel, utemeljenost česa problem: problematizirati idejo, umetnost; te vrednote so se problematizirale problematizíran -a -o: življenje samo je problematizirano ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA