Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rob (248-272)



  1.      hídrobus  -a m () večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom
  2.      hitrobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava
  3.      izrobántiti se  -im se dov.) ekspr. z glasnim govorjenjem, preklinjanjem izraziti jezo, nejevoljo: človeku dobro dene, če se izrobanti
  4.      izróbkati  -am dov. (ọ̑) odstraniti zrna s storža: izrobkati koruzo
  5.      izróbljen  -a -o prid. (ọ̑) bot., v zvezi izrobljeni list list z zarezo na vrhu listne ploskve
  6.      iztrobezljáti  -ám dov.) slabš. nepremišljeno reči, povedati: iztrobezljal je vse, kar je vedel
  7.      rob  -a m (ẹ̄) star. varuh, skrbnik: imeti jeroba; postaviti siroti jeroba; skrben jerob / biti za jeroba / iron. izpregledali bodo in spoznali .. da je čas porušiti plotove, ki so jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi (I. Cankar)
  8.      jerobováti  -újem nedov.) star. biti varuh, skrbnik: jerobovati otroku; pren., ekspr. niso hoteli, da bi jim jeroboval birokratski režim
  9.      robski  -a -o prid. (ẹ̄) star. varuški, skrbniški: jerobske dolžnosti
  10.      robstvo  -a s (ẹ̄) 1. star. varuštvo, skrbništvo: sprejeti jerobstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu
  11.      korobáč  -a m (á) biču podobna priprava iz spletenih šib, jermenov, vrvi za udarjanje: ošvrknil ga je s korobačem; usnjen korobač; šibe in korobači // redko bič: udariti konja s korobačem
  12.      korobáčiti  -im nedov.) ekspr., redko tepsti s korobačem: bičati in korobačiti
  13.      mákrobiótika  -e ž (-ọ́) nauk o podaljševanju življenja
  14.      mikrób  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojenje, uporaba mikrobov; različne oblike mikrobov / bolezenski mikrobi; mikrobi v črevesju
  15.      mikróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta
  16.      míkrobiológ  -a m (-ọ̑) strokovnjak za mikrobiologijo: nova dognanja mikrobiologov
  17.      míkrobiologíja  -e ž (-) veda o mikroorganizmih: razvoj mikrobiologije; ukvarja se z uporabno mikrobiologijo
  18.      míkrobiolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje // biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov
  19.      modrobrádec  -dca m () knjiž. moški, ki mori svoje žene: koliko žensk je izginilo v skrivnostni zadevi modrobradca
  20.      nadgróben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja nad grobom: nadgrobna kapela // star. nagroben: nadgrobni kamen, spomenik
  21.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati
  22.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil ( í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic
  23.      nadróbnost  -i ž (ọ̑) kar za označitev česa ni bistveno, pomembno; podrobnost: povedal je nekaj nadrobnosti o poteku dela; prezrl ni niti najmanjše nadrobnosti; spuščati se v nadrobnosti; dogodek je opisal z vsemi nadrobnostmi / ekspr. stvar pozna v nadrobnosti zelo dobro, popolnoma
  24.      nagróben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je na grobu: nagrobni kamen, spomenik; nagrobna plošča / nagrobni govor je imel rektor univerze / nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku
  25.      nagróbnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico ∙ star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice

   123 148 173 198 223 248 273 298 323 348  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA