Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rob (23-47)



  1.      robícelj  -clja tudi -na [cǝl] m (í) nar. robič, izboklina: doseči robicelj v skalnati steni / travniki so bili neravni, polni robicljev // grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel
  2.      robìč  -íča m ( í) manjšalnica od rob1: iskati zajedo ali robič za oporo / stati na robiču nad globino
  3.      robíček  -čka m () manjšalnica od rob1: žival je smuknila čez robiček
  4.      robída  -e ž (í) trnata grmičasta rastlina z užitnimi črnimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih: cveti robide; poganjki na robidi ♦ bot. skalna robida pri kateri imajo pokončni poganjki rdeče plodove, Rubus saxatilis // robidovje: iztrebiti robido; z robido in grmovjem poraščena jasa
  5.      robíden  -dna -o prid. () redko robidov: robidno listje
  6.      robídje  -a s () robidovo grmičevje: z robidjem poraslo pobočje
  7.      robídji  -a -e prid. () redko robidov: robidji trn
  8.      robídnica  -e ž () jagoda robide: nabirati robidnice; bonbon v obliki robidnice; sok iz robidnic // robida: zelo polne robidnice / z robidnicami obraščena stena z robidovjemles. dvoročna žaga s trikotnimi zobmi
  9.      robídničen  -čna -o () pridevnik od robidnica: robidnični sok
  10.      robídov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na robido ali robidnico: robidovo grmičevje / robidov čaj / robidov sok
  11.      robídovec  -vca m (í) redko robidov sok: piti robidovec
  12.      robídovje  -a s (í) robidovo grmičevje: na poseki raste robidovje; bodeče robidovje; malinje in robidovje / hoditi po robidovju po svetu, poraslem z robidovjem
  13.      róbija  -e ž (ọ́) jur., v stari Jugoslaviji najhujša prostostna kazen: obsoditi na robijo zaradi revolucionarne dejavnosti; šestletna robija / odpeljati na robijo; biti na robiji ∙ knjiž. večji del življenja je preživel po robijah zaporih, ječah
  14.      robijáš  -a m (á) 1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov 2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora
  15.      robílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na robljenje: robilne priprave ♦ les. robilna žaga robilnik; teh. robilni stroj
  16.      robílnica  -e ž () gozd. težka sekira za podiranje drevja: robilnica in plankača
  17.      robílnik  -a m () les. krožna žaga za robljenje lesa: robilnik in čelilnik ♦ teh. stroj ali priprava za robljenje pločevine
  18.      robínija  -e ž (í) bot. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, Robinia pseudoacacia: robinija že cvete; grmi robinije in rešeljike
  19.      robínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na robinijo: robinijevo cvetje / robinijev gozd
  20.      róbinja  -e ž (ọ̑) zastar. sužnja: kupiti robinjo ∙ zastar. sin hlapca in robinje služkinje, dekle
  21.      robinzonáda  -e ž () literarno delo iz življenja daleč od civilizacije živečih ljudi, zlasti brodolomcev: brati robinzonade ● ekspr. pripovedoval je o svoji robinzonadi svojem življenju daleč od civilizacije; publ. utopičnost robinzonade izoliranega individualnega gospodarjenja
  22.      róbinzonski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri Defoejevem Robinzonu: njihovo robinzonsko življenje
  23.      róbinzonstvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje daleč od civilizacije: minilo je več tednov njihovega robinzonstva
  24.      robíti  in róbiti -im nedov. ( ọ́) 1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami 2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice 3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh ● pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekatiles. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino robíti se in róbiti se knjiž. odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih róbljen -a -o: s čipkami robljen prt; robljene deske
  25.      robkáč  -a m (á) agr. robkalnik: izdelovati robkače

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA