Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rob (2.273-2.297)


  1.      pompadúra  -e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura ♪
  2.      pomúčiti  -im dov. (ú ȗ) krajši čas mučiti: s tem problemom je hotel malo pomučiti dijake; naj se pomuči z delom, da ga bo pozneje znal ceniti / nekoliko se je pomučil z nalogo, a jo je le naredil ♪
  3.      ponêsti  -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje 2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti: taki ljudje so ponesli ime Jugoslavije po svetu; naši košarkarji so ponesli slavo jugoslovanskega športa v svet 3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju; spomini so ga ponesli v domači kraj ● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrl ponêsti se zastar. 1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala 2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal ♪
  4.      ponočnjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. dejavnost ponočnjakov: oče se je jezil zaradi sinovega ponočnjaštva / vse to ponočnjaštvo se je nazadnje ustavljalo v zanemarjeni gostilni na robu mesta ponočnjaki ♪
  5.      poóblati  -am dov. (ọ̑) z oblanjem narediti gladko, ravno: pooblati desko, robove / pooblati vrata // z oblanjem odstraniti: pooblati izboklino poóblan -a -o: pooblana deska ♪
  6.      poostríti  -ím dov., poóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti 2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile 3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid 4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila ● knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila poostrèn -êna -o: poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi ♪
  7.      popahljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas pahljati: popahljati otroka; popahljati se s pahljačo, z robcem; popahljati si obraz ♪
  8.      popárek  -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke ♪
  9.      popévkarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost popevkarjev: posvetiti se popevkarstvu; problemi slovenskega popevkarstva / popevkarstvo je postalo za nekatere najbolj kulturno razvedrilo ♪
  10.      popíjati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem // vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo 2. star. popivati: samo popija in zapravlja ♪
  11.      popíliti  -im dov. (í ȋ) nekoliko opiliti: popiliti ključ / popiliti rob kovine ♪
  12.      popívnati  -am dov. (ȋ) odstraniti odvečno tekočino s pivnikom: popivnati kapljo črnila // odstraniti odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: s krpo popivnati polito kavo / popivnati masten madež s kruhom / ekspr. s svojim robcem ji je popivnal solze z obraza ♪
  13.      poplàh  -áha m (ȁ á) knjiž. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha // zmeda, nered: v taboru je nastal poplah 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha ♪
  14.      poplêsti  -plêtem dov., poplêtel in poplétel poplêtla, stil. poplèl poplêla (é) 1. obrt., v zvezi s petlja s pletilko narediti novo petljo skozi prejšnjo: poplesti petljo desno; naslednji dve petlji popletemo skupaj, za rob 2. s pletenjem porabiti: popletla je vso volno popletèn -êna -o: popletena petlja ♪
  15.      poprnják  -a m (á) gastr. drobno pecivo zlasti iz krhkega testa z dodatkom popra in drugih začimb: peči poprnjake ♪
  16.      popŕsnik  -a m (ȓ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: naškrobljen poprsnik ♪
  17.      populacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na populacijo: populacijska genetika / populacijski problemi srednjeveške Ljubljane; populacijska gibanja, vprašanja ♪
  18.      pôrhant  -a m (ó) nižje pog. debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina; barhant: obleka iz porhanta ♪
  19.      pòrka  medm. (ȍ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: porka, vse gre narobe / porka madona porkamadona ♪
  20.      poròg  -óga m (ȍ ọ́) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili ∙ ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje // izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog ♪
  21.      porógati se  -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
  22.      porogljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati ♪
  23.      porómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi ♪
  24.      posámezen  -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
  25.      posében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno ♪

   2.148 2.173 2.198 2.223 2.248 2.273 2.298 2.323 2.348 2.373  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA