Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (951-975)



  1.      počrnítev  -tve ž () glagolnik od počrneti ali počrniti: počrnitev kože na soncu ◊ fot. počrnitev filma; tisk. počrnitev stopnja barvnega nanosa
  2.      počŕniti  -im in počrníti -ím dov., počŕnil (ŕ; í) 1. narediti kaj črno, temno: počrniti obrvi, trepalnice; počrniti si obraz s sajami / ekspr. mrak je počrnil dolino // ekspr. narediti kaj umazano: deževnica in blato sta kamen počrnila 2. knjiž. povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: zelo so ga počrnili pri njej počŕnjen -a -o tudi počrnjèn -êna -o: počrnjene obrvi
  3.      podmórnica  -e ž (ọ̑) vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila sovražnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica
  4.      podmórničar  -ja m (ọ̑) kdor je zaposlen na podmornici: postati podmorničar; življenje podmorničarjev
  5.      podmórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podmornico: podmorniška flota; podmorniška posadka / podmorniška bitka
  6.      podpórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od podpornik: navdušena podpornica društva / ta stranka je bila podpornica njegove politike
  7.      podpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati podpornike; določiti razdaljo med podporniki; betonski podporniki ♦ grad. mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj 2. kdor komu gmotno pomaga: umetnik je imel nekaj bogatih podpornikov; podpornik društva / podporniki naprednega gibanja
  8.      podpórnja  -e ž (ọ̑) star. opora, podpora: trdne podpornje drevja / sin je njena podpornja
  9.      podrêbrn  in podrébrn -a -o prid. (; ẹ̑) knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine ◊ anat. podrebrna mrena rebrna mrena
  10.      podvrníti  in podvŕniti -em dov. ( ŕ) knjiž., redko podviti: sedel je in podvrnil noge podvŕnjen -a -o: sedela je s podvrnjenimi nogami ♦ med. podvrnjena noga okvara, zaradi katere stopa bolnik na zunanji rob stopala
  11.      pogodrnjáti  -ám dov.) krajši čas godrnjati: pogodrnjala je, pa se takoj pomirila / ekspr.: ljudje bodo malo pogodrnjali, počasi se bodo pa sprijaznili s tem pokritizirali; pogodrnjati čez vreme, zoper predpise, nad slabo cesto / medved je pogodrnjal in odtacal; brezoseb. v duplini je zacvililo, pogodrnjalo in spet je bilo vse tiho
  12.      pogodrnjávati  -am nedov. () v presledkih godrnjati: bil je slabe volje in je kar naprej pogodrnjaval / počasi je delal in sam vase pogodrnjaval / medved tiho pogodrnjava
  13.      pogóvornost  -i ž (ọ̑) lingv. lastnost, značilnost pogovornega: pogovornost besedila, prevoda
  14.      pogrníti  in pogŕniti -em dov. ( ŕ) 1. dati, položiti pogrinjalo na kaj: pogrniti posteljo / pogrniti mizo pripraviti za serviranje hrane / pogrniti prt ∙ ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju // s pokrivanjem, zakrivanjem zavarovati pred čim: hitro je pogrnil prepotene konje; pogrnila je speče otroke / pogrniti preprogo po tleh razgrniti 2. pog., ekspr. pasti, telebniti: spotaknil se je in pogrnil; na ledeni poti je večkrat pogrnil / preh. nekaj časa se je prepiral z njim, potem ga je pa pogrnil po tleh prevrnil 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že drugič je pogrnil pri matematiki; bil je leto starejši od njih, ker je enkrat pogrnil pogŕnjen -a -o: s prtom pogrnjena miza; belo pogrnjena postelja; tla so pogrnjena s papirjem ∙ sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane
  15.      pojútrnjem  prisl. () star. pojutrišnjem: vrnem se pojutrnjem
  16.      pokórnost  -i ž (ọ́) podrejanje oblasti, gospostvu koga: odrekati, priseči komu pokornost; od nje je zahteval pokornost; pokornost nadrejenim / to je storil iz pokornosti do svoje matere
  17.      pokrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) zakrneti: zaradi življenja v temi so jim oči sčasoma pokrnele / drevesa so zaradi škodljivih plinov pokrnela okrnela pokrnèl in pokrnél -éla -o: pokrneli ostanki kril
  18.      polárnica  -e ž () knjiž. severnica: orientirati se po polarnici / zvezda polarnica / v astronomiji Polarnica in druge zvezde Malega medveda
  19.      polárnik  -a m () 1. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine; tečajnik: letalo je preletelo polarnik; polarnik in povratnik / južni, severni polarnik 2. knjiž. prebivalec polarnih dežel: polarniki so lovci in ribiči 3. publ. udeleženec odprave na polarno področje: polarniki in himalajci
  20.      polárnost  -i ž () knjiž. 1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev 2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti ♦ fiz. električna, magnetna polarnost
  21.      poliéstrn  -a -o prid. (ẹ́) kem. ki je iz poliestra: tkanine iz poliestrnih vlaken
  22.      polírnica  -e ž () obrat za poliranje: nesreča v polirnici
  23.      póltovornják  -a [t] m (ọ̑-á) poltovorni avtomobil: naložiti tovor na poltovornjak
  24.      ponórnica  -e ž (ọ̑) geogr. kraška tekoča voda, ki ponika; ponikalnica: kraško polje z več ponornicami
  25.      pôprnica  -e ž () posodica za poper: postaviti poprnico na mizo

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA