Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (926-950)



  1.      rnast  -a -o prid. (ẹ̑) redko pernat: pernasta blazina
  2.      rnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernata ◊ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia rnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista
  3.      rnatokŕp  -a -o prid. (ẹ̑- ẹ̑-) bot., v zvezi pernatokrpi list list z zarezami, ki segajo v ploskev navadno podolgovatega lista največ do četrtine
  4.      rnica  -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno
  5.      perniciózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija
  6.      pernód  -a m (ọ̑) zlasti v francoskem okolju močna žgana pijača iz janeža: piti pernod
  7.      péstrna  -e ž (ẹ̑) star. pestunja: pestrna previja otroka; biti za pestrno / najstarejši sin je bil kar dobra pestrna
  8.      pilárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
  9.      rnica  -e ž () bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica
  10.      pisárna  -e ž () prostor, v katerem se opravljajo upravni, pisarniški posli: zaklenil je pisarno in odšel domov; iti, poslati koga v pisarno; ponudbe oddajte v pisarni; direkcijska, upravna pisarna; poslovna, trgovska pisarna / dela v pisarni / odprl je odvetniško pisarno začel se je poklicno ukvarjati z dajanjem pravne pomoči // s prilastkom urad: patentna, prometna pisarna / dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče
  11.      pisárnica  -e ž () star. pisarna, urad: ravnateljeva pisarnica je bila poleg zbornice; odprl je vrata v veliko pisarnico // nav. ekspr. manjšalnica od pisarna: rad je hodil v njeno pisarnico; majhna, zatohla pisarnica
  12.      pisárniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo // značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje
  13.      pivárna  -e ž () zastar. pivovarna: pivo iz nove pivarne // pivnica: pivarna je bila polna pivcev
  14.      pivovárna  -e ž () tovarna piva: dela v pivovarni / pivovarna Union
  15.      pivovárniški  -a -o prid. () nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas
  16.      pletárna  -e ž () pletarski obrat, pletarska delavnica: pletarna ima sodelavce po okoliških vaseh
  17.      plinárna  -e ž () obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna
  18.      plinárniški  -a -o prid. () nanašajoč se na plinarno: plinarniška zgradba / plinarniški plin
  19.      pločevinárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno
  20.      pobórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pobornik: bila je vneta pobornica te politike / pobornica za ženske pravice
  21.      pobórnik  -a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik
  22.      pobrnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih brneti: struna je še nekaj časa pobrnevala / letala so pobrnevala nad mestom pobrnevajoč letala; pren., knjiž. v njenih besedah je pobrnevala otožnost
  23.      pocvírnati  -am dov. () pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel
  24.      počrnélost  -i ž (ẹ́) 1. agr. črna, temna obarvanost delov rastline, plodov zlasti zaradi nekaterih glivičnih bolezni, fizioloških sprememb: počrnelost krompirja; počrnelost listov 2. les. sprememba naravne barve: počrnelost lesa
  25.      počrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati črn, temen: olupljen krompir hitro počrni / obraz mu je na soncu počrnel // ekspr. postati umazan: lasje so mu počrneli od dima; srajca je počrnela od prahu počrnèl in počrnél -éla -o: počrnele roke, stene; počrnelo lice, srebro

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA