Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (8.750-8.774)


  1.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim ♪
  2.      posíliti  -im dov. (í ȋ) 1. prisiliti žensko k spolnemu občevanju: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti 2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino // z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je 3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje posíliti se redko vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili posíljen -a -o: posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno ∙ ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno ♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega ♪
  3.      posípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja ● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom posipana pot posuta ♪
  4.      poskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. z odrivom se za hip oddaljiti od podlage: zavriskal je in poskočil; piščanec poskoči; na vsak tretji korak je poskočil na eni nogi; poskočil je kot žrebe / deklica je poskočila od veselja // skočiti z noge na nogo: nekajkrat je poskočil, da bi se ogrel 2. nav. ekspr. skočiti: poskočila je čez jarek; poskočil je z ladje na pomol // hitro se premakniti: ko je pritisnil na plin, je avtomobil poskočil / kazalec brzinomera je poskočil na stopetdeset 3. zaradi sunka se za hip oddaljiti od podlage: udaril je po mizi, da so kozarci kar poskočili / ledeno zrno je poskočilo od tal se odbilo 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno udariti, utripniti: čutil je, kako mu je poskočilo srce ob pogledu na domačo hišo 5. ekspr. povečati se, narasti: število tatvin je poskočilo / prebivalstvo je zelo poskočilo / proti večeru je bolniku temperatura poskočila / zanimanje za nogomet je poskočilo / tabela kaže, da je proizvodnja poskočila / cena zlata, zlatu je poskočila / pog. les je poskočil se je podražil ● ekspr. fant je poskočil po bregu navzdol zelo hitro odšel, stekel; pog. mesarji so poskočili s ceno, cenami povišali cene; ekspr. otroci naj le malo poskočijo kratek čas skačejo; ekspr. ves razburjen je poskočil izza mize hitro vstal; ekspr. srce mu je poskočilo od sreče zelo je bil srečen; ekspr. ob glasbi so malo poskočili zaplesali ♪
  5.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno ♪
  6.      poskúsen  tudi poizkúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva; poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov ♦ agr. poskusno polje polje, na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; ekon. poskusna bilanca seštevek debetnih in kreditnih postavk posameznih kontov za ugotovitev pravilnosti knjiženja; med. poskusna žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; voj. poskusna mobilizacija poskúsno tudi poizkúsno prisl.: tovarna je začela poskusno obratovati ♪
  7.      poskúsiti  -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti 2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti 3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: novo cepivo so poskusili na živalih / poskusiti uporabnost nove iznajdbe 4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni ● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik ♪
  8.      poskúšnja  tudi poizkúšnja -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno / vzeli so jo za en mesec na poskušnjo // pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo 2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje 3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje // izpit: poskušnjo je dobro opravil ♪
  9.      posládek  -dka m (ȃ) 1. nav. ekspr. kar kdo zelo rad jé: mati mu je vedno pripravila kak posladek / včasih si za posladek privošči rake // v povedni rabi kar je zelo prijetno, ugodno: jutranji sprehodi so bili posladek / ples je bil pravi posladek večera 2. knjiž. jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku; poobedek: naročiti, servirati posladek in črno kavo / pri posladku se je družba še bolj sprostila / za posladek je bil sir ● knjiž., redko lešnike uporabljajo za razne posladke za slaščice, pecivo ♪
  10.      poslánec  -nca m (á) 1. do 1974 član zvezne, republiške skupščine ali skupščine avtonomne pokrajine: izvoliti poslanca / zvezni poslanec / poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije 2. v meščanskodemokratičnih državah član ustavodajne ali zakonodajne skupščine: izvoliti poslance; opozicijski poslanec; kandidirati za poslanca / poslanec stranke 3. knjiž. odposlanec, sel: poslanec se je vrnil s pomembnim sporočilom; pren. zlovešči poslanec smrti ♪
  11.      poslánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poslance: opravljati poslansko funkcijo / različna poslanska vprašanja / potekel mu je poslanski mandat / poslanski kandidat; publ. dobiti večino poslanskih mest v parlamentu / v Angliji poslanska zbornica spodnji dom ∙ vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec ♪
  12.      poslánstvo  -a s (ȃ) 1. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih: svoje poslanstvo je uspešno opravil / kmalu bo konec mojega poslanstva; njegovo poslanstvo je bilo strogo zaupno / poslanstvo se še ni vrnilo odposlanstvo, odposlanci 2. nav. ekspr., s prilastkom kar je smisel, bistvo dejavnosti, obstoja koga: zavedati se svojega poslanstva / kulturno poslanstvo gledališča / zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda 3. redko poslaništvo: osebje poslanstva ● ekspr. veliko mu je do poslanstva do funkcije poslanca ♪
  13.      posláti  póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́) 1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno 2. izraziti željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč 3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo poslán -a -o: zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo ♪
  14.      poslédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. posledica: to so posledki pomanjkanja; nepredvideni posledek nesreče; proučeval je preseljevanje ljudi kot posledek turških vpadov / posledek teh poizvedovanj naj se zapiše / posledek tega pogovora je bil, da se je moral vrniti domov ∙ zastar. prišel je do posledka, da ravna prav sklepa, zaključka ♪
  15.      poslópje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom večja stavba, zgradba gospodarskega ali družbenega pomena: graditi, popravljati poslopje gimnazije; leseno, kamnito, pritlično poslopje; ustanova se je preselila v novo poslopje; postajno, stanovanjsko poslopje; opuščeno poslopje tovarne sladkorja / gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, hiša pa je ostala ♪
  16.      poslovánje  -a s (ȃ) glagolnik od poslovati: izboljšati poslovanje; nepravilno, redno poslovanje; uspešno poslovanje; poslovanje državnih organov, podjetja; obseg poslovanja; stroški poslovanja / blagajniško, denarno, materialno poslovanje ♪
  17.      poslováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah // s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo // biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife 2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo ♪
  18.      poslovódstvo  -a s (ọ̑) 1. opravljanje poslovodskih poslov: prevzeti poslovodstvo // pisarna poslovodje: iti v poslovodstvo 2. žarg. poslovodni organ: sklep poslovodstva ♪
  19.      poslúh  -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut // določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh ● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno ♪
  20.      poslušálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih sestankov, glasbenih prireditev: poslušalci pazljivo poslušajo; pevka je navdušila poslušalce; poslušalci v dvorani; gledalci in poslušalci; kadar je pripovedoval o svojih dogodivščinah, je imel dovolj poslušalcev / radijski poslušalci / ekspr. sklenil je, da bo v pogovoru samo poslušalec da se ga ne bo aktivno udeleževal; biti dober poslušalec dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje / kot vljudnostni nagovor spoštovani poslušalci 2. zastar. kdor prisluškuje; prisluškovalec: skrit poslušalec ♪
  21.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  22.      poslúšnost  -i ž (ú) 1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost 2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov ● ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi ◊ lov. preizkusiti poslušnost psa ♪
  23.      posluževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle posluževáti se publ. uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo poslužujóč -a -e: vseh sredstev poslužujoče se nasilje ♪
  24.      posmrtnína  -e ž (ȋ) denarni prispevek, ki se izplača ob smrti družinskim članom umrlega: dati, dobiti posmrtnino ♦ jur. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca družinskim članom, ki jih je vzdrževal ♪
  25.      pòsmúčarski  -a -o prid. (ȍ-ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o: posmukano grmičje, listje ♪

   8.625 8.650 8.675 8.700 8.725 8.750 8.775 8.800 8.825 8.850  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA