Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (8.250-8.274)


  1.      plátina  -e ž (ȃ) 1. dragocena težka žlahtna kovina sivkasto bele barve: prstan iz platine ♦ kem. črna platina 2. žarg., avt. kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila; kontakt prekinjevalca: zamenjati platine ♪
  2.      platíšče  -a s (í) 1. zunanji del kolesa, v katerega so vpete špice, napere: izdelovati platišča; namestiti železni obroč na platišče; razsušeno platišče; lahka platišča dirkalnih koles / ukriviti les v platišče ♦ avt. del kolesa pri motornem vozilu, na katerega je nameščena pnevmatika 2. star. pobočje: široko platišče gore ♪
  3.      platnén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz platna: platnena brisača, krpa, srajca; poleti nosi platnene hlače; rad poseda pod platneno streho pred kavarno; platneno perilo ∙ ekspr. počitnice so preživeli pod platneno streho ob počitnicah so stanovali, živeli v šotoru ♦ tekst. platnena vezava vezava, pri kateri se vežeta po ena podolžna in ena prečna nit ♪
  4.      platníca  -e ž (í) nav. mn. 1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami // tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom 2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice ● redko platnica vrat krilo ◊ tisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo ♪
  5.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
  6.      plàv 2 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) pog. moder: plav avto, lonec; najraje ima svojo plavo obleko; plavo morje, nebo; ima plave oči / ekspr. vsa je plava od modric ● žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ◊ gastr. plava riba morska riba navadno slabše vrste plávo prisl.: plavo prebarvane stene; sam.: partizani so ujeli nekaj plavih plavogardistov; spet je naredil plavega neupravičeno je (za en dan) izostal z dela ♪
  7.      plávac  -vca m (ȃ) trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac // kakovostno črno vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca ♪
  8.      plávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo ● žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ◊ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi ♦ navt. plavajoči dok ♪
  9.      plávec 2 -vca m (ȃ) etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar ♪
  10.      plavíca  -e ž (í) 1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici 2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
  11.      pláviti  -im tudi plavíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: plavili so les po Savinji; čas je, da začnete plaviti // prinašati, naplavljati: reka plavi zrnca zlata / tok je plavil s seboj trupla nosil ♪
  12.      plavoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska ♪
  13.      plavút  -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut 2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti ◊ navt. plavut ozka kovinska plošča ob bokih ladje, ki zmanjšuje njeno zibanje; zool. hrbtna plavut; prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami; repna plavut; tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
  14.      plavúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga ♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti ♪
  15.      plávžar  -ja m (ȃ) delavec pri plavžu: javorniški in jeseniški plavžarji ♪
  16.      pláz  -ú stil. -a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz ♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik ♪
  17.      plazíšče  -a s (í) svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča ♪
  18.      plazíti se  in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo ♪
  19.      pláža 2 -e ž (á) 1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža // kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hrano ∙ ekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno 2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža ♪
  20.      plebéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic ● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno ♪
  21.      plebiscitáren  -rna -o prid. (ȃ) dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev plebiscitárno prisl.: plebiscitarno se odločiti za priključitev ∙ publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično ♪
  22.      pléča  pléč tudi plêča plêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. nav. mn. zgornji del človeškega ali živalskega trupa med lopaticama: sneti breme s pleč; zadeti koš na pleča; krava se je znojila po vratu in po plečih / ruta ji je zdrknila s pleč; torbo je obesil čez leva pleča levo ramo 2. ekspr. podolgovato, zaobljeno pobočje: široka pleča gore ● ekspr. prevzeti odgovornost na svoja pleča nase; ekspr. že devetdeset jih ima na plečih že devetdeset let je star; ekspr. otrok je ostal nama na plečih skrbeti morava zanj; prim. pleče ♪
  23.      plêče  -éta s (é ẹ́) meso iz zgornjega dela prednje noge goveda, prašiča, navadno s kostjo: razsekati plečeta in gnjati; skuhati pleče; prekajeno pleče / odrezati kos mesa od plečeta; prim. pleča ♪
  24.      pléčnica  tudi plêčnica -e ž (ẹ̑; ȇ) vet. parna ploščata kost na spodnjem stranskem delu prsi: viher in vrh plečnice ♪
  25.      pléksi  neskl. pril. (ẹ̑) kem., v zvezi pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati: luči iz pleksi stekla ♪

   8.125 8.150 8.175 8.200 8.225 8.250 8.275 8.300 8.325 8.350  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA