Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (701-725)
- modernizácija -e ž (á) glagolnik od modernizirati: modernizacija strojne opreme, podjetja, poslovanja; sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo / modernizacija jezika v novi izdaji klasikov ♪
- modernízem -zma m (ȋ) najnovejša smer, zlasti v umetnosti: zaiti v modernizem; skrajnosti, težnje modernizma; razložiti svoj odnos do modernizma v umetnosti / odklanjal je prevelike modernizme v socialni politiki ◊ rel. gibanje v katoliški teologiji v začetku 20. stoletja, ki si je prizadevalo za radikalno uskladitev vere z znanostjo ♪
- modernizírati -am nedov. in dov. (ȋ) opremljati z najnovejšimi tehničnimi in strokovnimi pridobitvami: modernizirati cesto, rudnik, tovarno / modernizirati delo v ustanovi, tehnološki postopek; hitro modernizirati kaj; poljedelstvo se modernizira // dodajati pojavom iz preteklosti sodobne značilnosti: modernizirati jezik v citatih modernizírati se prilagajati se zahtevam sodobnega časa: tudi mi se počasi moderniziramo modernizíran -a -o: moderniziran jezik; modernizirana cesta ♪
- modêrnost -i ž (é) lastnost, značilnost modernega: modernost filma, knjižne opreme, romana; modernost pohištva / zaradi modernosti ga publika ni tako hitro sprejela ♪
- montírnica -e ž (ȋ) delavnica za montažna dela: v montirnici pripraviti televizijsko oddajo // montažni obrat v tovarni: žerjav v montirnici ♪
- mornár -ja m (á) 1. kdor je zaposlen na ladji: postati mornar ♦ navt. najnižji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina // vojak v mornarici: pešaki in mornarji 2. nav. ekspr. kdor pluje po morju, zlasti v raziskovalne namene: mornarji so na potovanjih videli marsikaj; slavni mornarji ♪
- mornárček -čka m (á) nav. ekspr. manjšalnica od mornar: mornarček je veselo pripovedoval o svojih dogodivščinah / v igri so bili dečki mornarčki ♪
- mornárica -e ž (ȃ) 1. navadno v zvezi trgovska mornarica dejavnost, ki je v zvezi s plovbo in ladjami: dohodki, razvoj trgovske mornarice 2. voj., navadno v zvezi vojna mornarica del armade, določen za vojaške dejavnosti na morju in obrežju: enota sovjetske vojne mornarice; kopenska vojska, letalstvo in mornarica 3. ladjevje za te dejavnosti: po vojni je bilo treba obnoviti mornarico; mesto je imelo že v srednjem veku močno mornarico ◊ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina ♪
- mornáriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mornarico: mornariški častnik / mornariška pehota ♪
- mornárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na mornarje: mornarska služba / mornarska barva temno modra barva; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln; mornarska majica majica z belimi in modrimi prečnimi črtami; mornarska uniforma ◊ friz. mornarska brada navzgor počesana brada mornársko prisl.: mornarsko modra barva ♪
- mornárstvo -a s (ȃ) redko pomorstvo, plovba: ukvarjati se z mornarstvom ♪
- morníca -e ž (í) knjiž. morska voda: prozorna mornica ♪
- morník -a m (í) nar. zahodno veter, ki piha z morja na kopno: potegnil, zavel je mornik; mrzel, topel mornik ♪
- motórnik -a m (ọ̄) 1. žel. motorni vlak: trčila sta motornik in traktor 2. redko ladja na motorni pogon: motorniki izpodrivajo parnike ♪
- mrámornat -a -o prid. (á) star. marmornat: mramornata plošča ♪
- mrnjáv medm. (ȃ) posnema glas mačke: mrnjav, je prosila mačka ♪
- múrnovski -a -o prid. (ū) tak kot pri Murnu: murnovsko razpoloženje v pesmi ♪
- nabórnica -e ž (ọ̑) 1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga: bela nabornica; portret španskega plemiča z nabornico okoli vratu 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc: pripeti si nabornico; čipkasta nabornica // redko naborek, volan: halja z nabornicami ♪
- nabórnik -a m (ọ̑) vojaški obveznik pred služenjem vojaškega roka: naborniki so peli in vriskali; zdravniški pregled nabornikov ♪
- nàdstvárnost -i ž (ȁ-á) knjiž. lastnost, stanje nadstvarnega: nadstvarnost poezije / pesniška metamorfoza stvarnosti v nadstvarnost ♪
- nadzórnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od nadzornik: šolska nadzornica ♪
- nadzórnik -a m (ọ̑) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzornik je pregledal poslovanje v trgovini / cestni, pristaniški nadzornik; policijski, sodni, tržni nadzornik; nadzornik gozdov ♦ šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; žel. nadzornik proge uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo desetarjev pri vzdrževanju proge ♪
- nadzórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nadzornike: nadzorniška služba / nadzorniško poročilo ♪
- nadzórništvo -a s (ọ̑) zastar., navadno s prilastkom organ, urad, ki opravlja nadzorstvo; inšpektorat: obrtno, tržno nadzorništvo; nadzorništvo za delo // nadzorstvo: poostriti nadzorništvo ♪
- nagornják -a m (á) 1. nar. vzhodno lastnik vinograda, vinogradnik: bil je sin nagornjaka 2. zgod., v fevdalizmu zakupnik vinograda po gorskem pravu ♪
576 601 626 651 676 701 726 751 776 801