Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (676-700)



  1.      mehurnják  -a m (á) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih
  2.      meritórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost meritornega: meritornost sodbe, trditve / lastiti si pravico meritornosti
  3.      rnik  -a m (ẹ̑) v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka // večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen ● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko
  4.      métternichovski  -a -o [meternih-] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana
  5.      milárna  -e ž () obrat za izdelovanje mila: dela v milarni
  6.      mirnodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti // ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije
  7.      mirnodôbski  -a -o prid. () nanašajoč se na čas, ko ni vojne: služiti redni mirnodobski vojaški rok / mirnodobsko življenje // ki ni za vojaške namene: izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene
  8.      mirnodúšen  -šna -o prid.) knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen mirnodúšno prisl.: mirnodušno sedi in pije
  9.      mirnodúšje  -a s () knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje
  10.      mirnodúšnost  -i ž (ū) knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo
  11.      rnost  -i ž (í) stanje, lastnost mirnega: njena mirnost ga jezi; hliniti mirnost; dosegel je popolno mirnost / govoriti z narejeno mirnostjo / prirojena mirnost in potrpežljivost / nenavadna mirnost razreda jo je presenetila
  12.      mizárna  -e ž () mizarski obrat, mizarska delavnica: rudniško mizarno modernizirajo; vodja mizarne
  13.      mizêrnost  -i ž () pog., ekspr. značilnost mizernega: mizernost predmestnih barak / živeti v veliki mizernosti revščini, bedi
  14.      mlekárna  -e ž () podjetje, obrat za zbiranje, predelovanje mleka: zadruga je dobila novo mlekarno; mestne mlekarne; organizacija dela v mlekarni // prodajalna mleka in zlasti mlečnih izdelkov: mleko in kruh kupuje v bližnji mlekarni; prodajalka v mlekarni
  15.      mlekárnica  -e ž () agr. prostor, navadno pri hlevu, za hlajenje in shranjevanje mleka: ob hlevih gradijo moderno mlekarnico
  16.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri
  17.      močvírnat  -a -o prid. () močviren: močvirnat svet / močvirnat travnik
  18.      močvírnica  -e ž () 1. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica 2. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice ◊ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis
  19.      močvírnik  -a m () 1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike 2. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike
  20.      modelárna  -e ž () tovarniški obrat ali delavnica za izdelovanje modelov: modelarna livarne, tovarne čevljev
  21.      modêrna  -e ž (é) um. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, za katero je značilen zlasti subjektivizem: študirati moderno / evropska moderna; glasbena moderna; zastopniki moderne / (slovenska) moderna kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič
  22.      modêrn  -a m () 1. ekspr. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: nezadovoljni moderneži 2. redko modernist: obiskal sem razstavo najbolj skrajnih modernežev
  23.      modêrnik  -a m () knjiž. 1. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: modernika zanima veliko stvari; modernik dvajsetega stoletja; človek modernik 2. modernist: spis je napisal modernik; pisatelji stare šole in moderniki
  24.      moderníst  -a m () kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste; pogumen modernist; modernist v filmu; arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja // pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov
  25.      modernístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na moderniste ali modernizem: modernistični pesniki, slikarji / modernistična drama, slika / modernistična smer

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA