Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (675-699)


  1.      mehúrnik  -a m (ȗ) med., vet. obliž, ki povzroča mehurjasta vnetja ♪
  2.      mehurnják  -a m (á) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih ♪
  3.      meritórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost meritornega: meritornost sodbe, trditve / lastiti si pravico meritornosti ♪
  4.      mérnik  -a m (ẹ̑) v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka // večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen ● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko ♪
  5.      métternichovski  -a -o [meternih-] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana ♪
  6.      milárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje mila: dela v milarni ♪
  7.      mirnodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti // ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije ♪
  8.      mirnodôbski  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: služiti redni mirnodobski vojaški rok / mirnodobsko življenje // ki ni za vojaške namene: izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene ♪
  9.      mirnodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen mirnodúšno prisl.: mirnodušno sedi in pije ♪
  10.      mirnodúšje  -a s (ȗ) knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje ♪
  11.      mirnodúšnost  -i ž (ū) knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo ♪
  12.      mírnost  -i ž (í) stanje, lastnost mirnega: njena mirnost ga jezi; hliniti mirnost; dosegel je popolno mirnost / govoriti z narejeno mirnostjo / prirojena mirnost in potrpežljivost / nenavadna mirnost razreda jo je presenetila ♪
  13.      mizárna  -e ž (ȃ) mizarski obrat, mizarska delavnica: rudniško mizarno modernizirajo; vodja mizarne ♪
  14.      mizêrnost  -i ž (ȇ) pog., ekspr. značilnost mizernega: mizernost predmestnih barak / živeti v veliki mizernosti revščini, bedi ♪
  15.      mlekárna  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za zbiranje, predelovanje mleka: zadruga je dobila novo mlekarno; mestne mlekarne; organizacija dela v mlekarni // prodajalna mleka in zlasti mlečnih izdelkov: mleko in kruh kupuje v bližnji mlekarni; prodajalka v mlekarni ♪
  16.      mlekárnica  -e ž (ȃ) agr. prostor, navadno pri hlevu, za hlajenje in shranjevanje mleka: ob hlevih gradijo moderno mlekarnico ♪
  17.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
  18.      močvírnat  -a -o prid. (ȋ) močviren: močvirnat svet / močvirnat travnik ♪
  19.      močvírnica  -e ž (ȋ) 1. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica 2. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice ◊ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis ♪
  20.      močvírnik  -a m (ȋ) 1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike 2. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike ♪
  21.      modelárna  -e ž (ȃ) tovarniški obrat ali delavnica za izdelovanje modelov: modelarna livarne, tovarne čevljev ♪
  22.      modêrna  -e ž (é) um. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, za katero je značilen zlasti subjektivizem: študirati moderno / evropska moderna; glasbena moderna; zastopniki moderne / (slovenska) moderna kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič ♪
  23.      modêrnež  -a m (ȇ) 1. ekspr. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: nezadovoljni moderneži 2. redko modernist: obiskal sem razstavo najbolj skrajnih modernežev ♪
  24.      modêrnik  -a m (ȇ) knjiž. 1. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: modernika zanima veliko stvari; modernik dvajsetega stoletja; človek modernik 2. modernist: spis je napisal modernik; pisatelji stare šole in moderniki ♪
  25.      moderníst  -a m (ȋ) kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste; pogumen modernist; modernist v filmu; arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja // pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov ♪

   550 575 600 625 650 675 700 725 750 775  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA