Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (6.301-6.325)


  1.      motorizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od motorizirati: motorizacija armade, prometa / motorizacija obdelovanja zemlje / motorizacija v kraju naglo napreduje 2. ekspr. motorna vozila: časi, ko še ni bilo motorizacije; sovražnik je uporabil vso svojo motorizacijo ♪
  2.      motorízem  -zma m (ȋ) dejavnost v zvezi z motornimi kolesi ali njihovo uporabo: razvoj motorizma ♪
  3.      motorizíranec  -nca m (ȋ) pog. kdor ima ali vozi motorno vozilo: število motorizirancev narašča / motorizirancem se ne da ustavljati pred prehodi za pešce ♪
  4.      motorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opremiti kaj z motornimi vozili (za prevoz): motorizirati pehoto / država se hitro motorizira 2. vpeljati motorni pogon v kako dejavnost: motorizirati kmetijstvo / motorizirati delavnico motorizírati se pog. kupiti si osebni avtomobil: tudi jaz sem se motoriziral motorizíran -a -o: motorizirani turisti; motorizirana enota vojske; publ. motorizirani nomadi turisti, ki potujejo z avtomobilom in taborijo; sam.: motorizirani naj ve o vozilu kaj več kot to, kje je bencin ♪
  5.      motórka  -e ž (ọ̑) pog. 1. motorna brizgalna: gasilsko društvo je kupilo motorko 2. motorna ročna žaga: z motorkami podirati drevesa 3. motorna kosilnica: kositi z motorko 4. motorni vlak: motorka je pripeljala na postajo in izstopila sva ♪
  6.      motorovódja  -e tudi -a m (ọ̑) žel. kdor vozi motorni vlak: po trčenju so priprli motorovodjo // navt. motorist: postati motorovodja na barki ♪
  7.      motoskijöring  -a [mótoskjéring] m (ọ̑-ẹ̑) šport. smučanje na motorno vleko: na jezeru organizirati motoskijöring; ukvarjati se z motoskijöringom ♪
  8.      motovílo  -a s (í) 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo // priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo // nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo ◊ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena ♪
  9.      motrênje  -a s (é) glagolnik od motriti: pozorno motrenje / motrenje narave, življenja / tribuna za motrenje vseh vprašanj, ki so življenjskega pomena presojanje, ocenjevanje ♪
  10.      motríti  -ím nedov. (ȋ í) 1. preh., raba peša z gledanjem dojemati, zaznamovati vsebino česa; opazovati, gledati: snel je očala in ga motril; s kritičnim pogledom je motril pohištvo / nepremično, radovedno ga je motrila; izpod oči, od blizu, z jeznimi očmi, resnim obrazom motriti kaj / motri me od glave do peta // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: motriti kaj s stališča potreb, z dveh vidikov; kritično motriti problem / zviška motriti dejanja ljudi 2. zastar. upirati, usmerjati pogled kam: motril je proti planinam motrèč -éča -e: stopam po mestu, motreč izložbe; preudarno motreč pogled motrèn -êna -o: premikati motreni predmet ♪
  11.      mózeg  -zga m (ọ̑) 1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje 2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo 3. zastar. mezga: iz jabolk napraviti mozeg ● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani ♪
  12.      mozgàt  -áta -o prid. (ȁ ā) agr., navadno v zvezi mozgati grah grah, katerega oglato in debelo zrnje ima mehko meso ♪
  13.      móž  -á m, mn. možjé (ọ̑) 1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož; želi si dobrega moža; dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim 2. dorasel človek moškega spola: si že mož; ta mož ni moj oče; skoraj neopazno se je iz dečka razvil mož; eleganten, lep, mlad, velik mož; izkušen mož; značajen mož; mož petdesetih let, sivih las // nav. ekspr., s prilastkom dorasel človek moškega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: sestanek vodilnih mož; volilni možje / veliki, znameniti možje / črni možje pogrebniki; občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; mož postave miličnik, policist 3. ekspr., navadno v povedni rabi moški kot nosilec odločnosti, poguma: bodi mož in ne cmera; ali smo možje ali nismo; bil je mož, da malo takih; si kaj moža; ali je kaj moža v njem; moža se je izkazal; to je bil pravi mož / on je figa mož figamož 4. vsak izmed organiziranih ljudi, navadno vojak brez čina: skupina je štela petnajst mož; v boju so izgubili dva moža / bataljon se je boril do zadnjega moža 5. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s podobo navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / meni je padel mož 6. nar. (poročna) priča: biti komu za moža ● star. moža objeti omožiti se; star. sonce je še za moža visoko videti je, kot bi bilo nad obzorjem za dolžino človekove postave; ledeni možje čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa; ekspr. stali so mož pri možu tesno skupaj; vsi kot en mož enotno, složno ◊ etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; gastr. (krompirjev) mož pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
  14.      možganovína  -e ž (í) anat. podporno in žlahtno tkivo možganov: poškodba možganovine ♪
  15.      možgánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti ◊ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile ♪
  16.      mračênje  -a s (é) glagolnik od mračiti: večerno mračenje ♪
  17.      mrák  -a stil. -ú m, mn. mrakóvi stil. mráki (ȃ) 1. čas, ko prehaja dan v noč: mrak je že / mrak se dela mrači se; knjiž. na zemljo je legel, padel mrak zmračilo se je; gost mrak; prvi, pozni mrak; ekspr. počakal je do trdega mraka / jutranji mrak zora, svit; večerni mrak / pri označevanju časovnosti: proti mraku je odpotoval; knjiž. pod mrak se je vrnil; delal je dolgo v mrak; pred mrakom so vojaki odšli na položaje; z mrakom je legel 2. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana: v globeli, gozdu, kleti je mrak; oči so se svetile iz mraka; sobni mrak; mrak ječe mračnost; mrak pred nevihto / mn., pesn. mrakovi so razpeti nad gozdovi in gorami; pren., ekspr. mrak nevednosti, obupa, samote 3. ekspr. stanje, ko so ljudje žalostni, potrti: v vsej vasi je takrat vladal mrak; živeti v mraku 4. ekspr. stanje, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: boriti se proti mraku, za svobodo; srednjeveški mrak 5. zastar. mrk: lunin, sončni mrak ● knjiž. mrak mu izgine z obraza žalosten, potrt izraz; knjiž. pred oči mu je stopil mrak izgubil je zavest; ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. ti dogodki so že utonili v mrak so pozabljeni; knjiž. bloditi v mraku biti v zmoti, nejasnosti; živeti v neznanju; ekspr. duševni mrak duševna bolezen; zaostalost, nevednost; ekspr. mrak davnine neraziskana, nejasna preteklost ◊ etn. mrak po ljudskem verovanju bitje, ki zvečer škoduje otrokom; meteor. astronomski mrak ki se začne ali konča, ko je sonce 18° pod obzorjem; rib. loviti ob mrakih v nočeh brez mesečine ♪
  18.      mrámor  -ja tudi -a m (á) star. marmor: spomenik iz mramorja; sedel je mirno, kot bi bil iz mramorja ♪
  19.      mrámoren  -rna -o prid. (á) star. marmoren: mramoren kip / bled obraz in mramorno čelo ♪
  20.      mrávlja  -e ž (á) 1. drobna žuželka, ki živi v velikih skupinah: mravlja leze, pleza, teka; mravlja me je ugriznila; drobne mravlje; družina, gnezdo mravelj; ves dan dela kakor mravlja zelo pridno; priden je kot mravlja zelo ♦ zool. bela mravlja termit; črna mravlja ki je črne barve in se hrani z izločki listnih ušic, Lasius niger; lesna mravlja velika mravlja rjavo črne barve, ki se naseli v lesenih delih stavb in jih razjeda, Camponotus ligniperdus; rdeča mravlja ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rjava mravlja ki je rjave barve in vdira v stanovanja, Formica fusca; velika mravlja 2. mn., knjiž. občutek otrplosti in rahlega zbadanja; mravljinci: imeti mravlje v nogi / mravlje mu lezejo po hrbtu, koži; mravlje ga spreletavajo ♪
  21.      mrazotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) teh. mrazilen: mrazotvorna zmes ♪
  22.      mrčés  -a m (ẹ̑) 1. škodljive, nadležne žuželke: uničevati mrčes; mrčes na gnojišču; leglo mrčesa / prašek proti mrčesu // zastar. žuželke: v travi se oglašajo murni in drug mrčes // ekspr. bolhe, uši, stenice: ali imajo kaznjenci kaj mrčesa; obiral je mrčes z obleke 2. nizko ničvredni, škodljivi ljudje: tatinski mrčes ♪
  23.      mréna 1 -e ž (ẹ́) 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / redko od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo 3. poljud. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, strok. cirus: opazovati mrene na nebu ● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom ◊ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža ♪
  24.      mrénica 1 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena1: na površini tekočine se je napravila mrenica ♦ biol. celična mrenica ki obdaja celico; jedrna mrenica ki obdaja jedro; zool. letalna mrenica; plavalna mrenica plavalna kožica ♪
  25.      mrénica 2 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena2: mrene in mrenice ♦ zool. indijska mrenica akvarijska riba s sploščenim telesom in črno piko na korenu repne plavuti, Puntius conchonius; mavrična mrenica majhna akvarijska riba s pisanimi luskami, Puntius oligolepis ♪

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA