Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (626-650)
- lèghórnka -e ž (ȅ-ọ́) žarg. kokoš leghorn pasme: rediti leghornke ♪
- lekárna -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili ♪
- lekárnar -ja m (ȃ) 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja ♪
- lekárnarica -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarica 2. redko farmacevtka ♪
- lekárnarka -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka 2. redko farmacevtka ♪
- lekárnarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarnarje: lekarnarski poklic / lekarnarsko združenje ♪
- lekárnarstvo -a s (ȃ) v nekaterih deželah dejavnost lekarnarjev: prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva ♪
- lekárnica -e ž (ȃ) zastar. lekarna: nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico ♪
- lekárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg ♪
- lekárništvo -a s (ȃ) knjiž. farmacija, zlasti njen tehnološki del: izrazi iz lekarništva ♪
- ležêrnost -i ž (ȇ) lastnost, značilnost ležernega človeka: njena ležernost ga draži / poročilo je bral z opazno ležernostjo / površnost in ležernost v poslovanju ♪
- libúrna -e ž (ȗ) navt. lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom ♪
- lihopérnat -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi lihopernati list pernati list, ki ima liho število delov ♪
- lineárnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost linearnega: linearnost geometrijske tvorbe ◊ lit. linearnost v zgodbi enakomernost razvoja dogajanja brez vsebinskih odmikov; muz. linearnost kompozicijskega stavka značilnost, da so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; um. linearnost in ploskovitost figur ♪
- líntvern -a m (í) nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern ♪
- literárnokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila ♦ lit. literarnokritični esej ♪
- literárnost -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost literarnega: prava literarnost romana 2. knjiž. neživost, neživljenjskost, nenaravnost: v teh odstavkih novele se čuti literarnost; literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi; literarnost sloga; patetičnost in literarnost 3. publ. značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti; očitati filmu literarnost ♪
- literárnoteorétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela ♪
- literárnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola; doktor literarnozgodovinskih znanosti ♪
- livárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa; livarna črk, zvonov ♪
- logárnica -e ž (ȃ) hiša za logarja: samotna logarnica ♪
- lójtrn -a -o prid. (ọ̑) redko, v zvezi lojtrni voz lojtrski voz, lojtrnik: po cesti drdrajo prazni lojtrni vozovi ♪
- lójtrnica -e ž (ọ̑) 1. lestvi podobna priprava na strani voza: pritrditi lojtrnice; sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico 2. mn., nar. lojtrski voz, lojtrnik: peljati se z lojtrnicami ♪
- lójtrnik -a m (ọ̑) voz z lestvi podobno pripravo na straneh: naložiti seno, snope na lojtrnik; peljati se na lojtrniku ♪
- lornjét -a m (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dama je dvignila k očem svoj lornjet; lornjet z dragocenim držajem 2. knjiž., redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti svoj lornjet na oder ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726