Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (576-600)
- kŕn -a -o prid. (ȓ ŕ) redko nerazvit, zakrnel: krn rep / povsod se je srečaval s krnimi družinami in propadajočimi kmetijami okrnjenimi ♪
- kŕnast tudi kŕnjast -a -o prid. (ŕ) nav. ekspr. nerazvit, zakrnel: krnast organ, rep ♪
- krnéti -ím nedov. (ẹ́ í) zaostajati v rasti, razvoju: nekatere sadike krnijo; prsti so začeli krneti; pren. jezikovni čut peša in krni ♪
- krníca -e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh v krnici / krnica za
pomivanje posode ♪
- krníčast -a -o prid. (í) poln krnic: v gornjem toku je bila reka zelo krničasta / krničast svet ♪
- krníflati -am nedov. (ȋ) nižje pog. nadlegovati, gnjaviti, pestiti: celo popoldne so ga krniflali zaradi neuspeha v šoli ♪
- krnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krniti: krnitev neodvisnosti / krnitev pravic ♪
- kŕniti -im nedov. (ŕ r̄) knjiž. povzročati, delati, da je česa manj; manjšati, jemati: krniti učiteljevo avtoriteto; krniti notranjo moč države; s tem so krnili neodvisnost dežele / krniti komu pravice ♪
- krnjast gl. krnast ♪
- kŕnjav -a -o prid. (ŕ) nav. ekspr. nerazvit, zakrnel: pes s krnjavim repom; krnjavi udje / krnjav otrok / rezultati so prav krnjavi slabi, nezadovoljivi ♪
- krokárnica -e ž (ȃ) zool. parna kost oplečja zlasti pri pticah in nekaterih sesalcih, ki veže lopatico s prsnico ♪
- kruhárna -e ž (ȃ) ekspr. prodajalna kruha: kruharna ob Ljubljanici; kruharna in mesnica ♪
- kulisárna -e ž (ȃ) gled. delavnica za izdelovanje kulis: kulisarna in šivalnica // (priročno) skladišče kulis ob gledališkem odru: kulise so odnesli v kulisarno ♪
- kultúrnica -e ž (ȗ) ženska oblika od kulturnik: kulturnice in umetnice ♪
- kultúrnik -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
- kultúrniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kulturnike ali kulturništvo: kulturniška skupina je priredila miting / kulturniški krogi / spremljanje kulturniške problematike ♪
- kultúrništvo -a s (ȗ) nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: gojiti kulturništvo / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev ♪
- kulturnobójen in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje ♪
- kultúrnopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
- kultúrnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe ♪
- kultúrnozgodovínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) nanašajoč se na kulturno zgodovino: kulturnozgodovinska študija ♪
- kúmrn -a -o prid. (ú) nižje pog. suh, mršav: ima kumrne konje; kumrna lica ♪
- kúrnica -e ž (ȗ) zaprt prostor za kokoši: postaviti kurnico ♪
- kúrnik -a m (ȗ) 1. zaprt prostor za kokoši: očistiti, postaviti kurnik; odprl je vrata kurnika // iz palic narejen zaboj zlasti za prevažanje perutnine: vzeti kokoši iz kurnika 2. slabš. tesen, zaprt prostor: stanuje v podstrešnem kurniku ♪
- kúrnjak -a m (ȗ) star. kurnik, kokošnjak: kurnjaki in golobnjaki ♪
451 476 501 526 551 576 601 626 651 676