Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (50-74)
- borníranost -i ž (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejenost, neumnost: v svoji borniranosti ne more razumeti tega; kulturna borniranost ♪
- bornít -a m (ȋ) min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid ♪
- bórnost -i ž (ọ́) knjiž. lastnost bornega: bornost obleke / sramuje se svoje bornosti ♪
- bótrn -a -o prid. (ọ̄) nar. ki je v botrskem razmerju: bili so si botrni; sam.: kaj meniš o teh botrnih ♪
- bravúrnost -i ž (ȗ) knjiž., redko pogumnost, drznost: pisateljeva nenavadna bravurnost v kritiki ♪
- brezjêdrn -a -o prid. (ē) biol. ki je brez jedra: brezjedrna celica ♪
- brezobzírnež -a m (ȋ) ekspr. brezobziren človek: prevejanec in brezobzirnež ♪
- brezobzírnost -i ž (ȋ) lastnost brezobzirnega človeka: njegova cinična brezobzirnost; biti odkrit do brezobzirnosti ♪
- brezprostórnost -i ž (ọ̄) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti ♪
- brezsmérnost -i ž (ẹ́) knjiž. kar je brez smeri, cilja: življenjska brezsmernost / brezsmernost v umetnosti ♪
- brezsmótrn -a -o prid. (ọ̑) knjiž. brezciljen: brezsmotrno življenje / brezsmotrn boj brezsmiseln ♪
- brezsmótrnost -i ž (ọ̑) knjiž., redko brezciljnost: razdvojenost in brezsmotrnost ♪
- brezvérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
- brezvétrn -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vetra: brezvetrn dan; brezvetrn zrak; brezvetrna tišina noči brezvétrno prisl., v povedni rabi: bilo je brezvetrno ♪
- brezvétrnost -i ž (ẹ̑) redko brezvetrje: brezvetrnost nad pokrajino ♪
- briketárna -e ž (ȃ) teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni ♪
- brkljárnica -e ž (ȃ) redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli ♪
- bŕna -e ž (ŕ) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa ♪
- bŕna in bŕnja -e ž (ŕ; r̄) star. zelo rodovitna črna prst; črnica: organske snovi v brni ♪
- brnênje -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca ♪
- brnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
- bŕnež -a m (ȓ) redko brnenje: brnež motorja ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- brnja gl. brna ♪
- brnjálo -a s (á) nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar) ♪
1 25 50 75 100 125 150 175 200 225