Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (425-449)
- internacíjski in internácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na internacijo: internacijsko taborišče / nerad se spominja svojih internacijskih let ♪
- internacionála -e ž (ȃ) 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank ♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma ♪
- internacionálec -lca m (ȃ) žarg. 1. internacionalist: gibanje internacionalcev 2. šport. tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države; tekmovalec mednarodnega razreda: nogometni internacionalec ♪
- internacionálen -lna -o prid. (ȃ) mednaroden: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje ♦ jur. internacionalno pravo mednarodno pravo ♪
- internacionalíst -a m (ȋ) pristaš internacionalizma: bil je humanist in internacionalist; naloge internacionalistov / socialistični internacionalist ♪
- internacionalístičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na internacionaliste ali internacionalizem: internacionalistične dolžnosti; internacionalistična pomoč, zavest 2. redko internacionalen, mednaroden: internacionalistični odnosi, stiki ♪
- internacionalizácija -e ž (á) glagolnik od internacionalizirati: internacionalizacija problema / sporazum o internacionalizaciji mesta, ozemlja ♪
- internacionalízem -zma m (ȋ) 1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pravilno pojmovanje internacionalizma / proletarski internacionalizem ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel; socialistični internacionalizem ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih 2. redko mednarodnost: internacionalizem kulture ◊ lingv. beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz ♪
- internacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno 2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče 3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin internacionalizíran -a -o: internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje ♪
- internacionálnost -i ž (ȃ) mednarodnost: internacionalnost umetnosti / internacionalnost ni v nasprotju z narodno zavednostjo ♪
- internát -a m (ȃ) ustanova, ki omogoča učencem bivanje in daje oskrbo, dom: šola ima tudi svoj internat; stanovati v internatu; upravnik internata / dijaški, študentski, vajenski internat ♪
- internátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na internat: internatski prostori / internatska disciplina, oskrba, vzgoja / poznata se še iz internatskih let ♪
- interníranec -nca m (ȋ) kdor je interniran: trpljenje internirancev; vrnitev internirancev ♪
- interníranje -a s (ȋ) glagolnik od internirati: začelo se je interniranje ♪
- interníranka -e ž (ȋ) ženska. ki je internirana: sestanek bivših internirank ♪
- internírati -am dov. in nedov. (ȋ) prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču: okupatorji so internirali velik del tamkajšnjega prebivalstva; internirati politične nasprotnike; internirali so ga v Italijo odpeljali v internacijo v Italijo interníran -a -o: tri leta je bil interniran v nemškem taborišču ♪
- interníst -a m (ȋ) zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; posvet kirurgov in internistov ♪
- internístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na interniste: internistični kongres / oddelek za internistično prvo pomoč ♪
- internístka -e ž (ȋ) zdravnica specialistka za interno medicino ♪
- internódij -a m (ọ́) bot. del stebla med dvema kolencema; člen, členek ♪
- ìregulárnost -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost ♪
- ískrn -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iskro: iskrni snopi ♪
- ískrnica -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice ♪
- istosmérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost istosmernega: istosmernost vetra / istosmernost delovanja ♪
- ivérnat in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče ♪
300 325 350 375 400 425 450 475 500 525