Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (4.175-4.199)


  1.      intraceluláren  -rna -o prid. (ȃ) biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit ♪
  2.      intramuskuláren  -rna -o prid. (ȃ) med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici ♪
  3.      intrigántka  -e ž (ā) nav. slabš. ženska, ki intrigira, spletkarka: nevarna intrigantka ♪
  4.      invalíd  -a m (ȋ) kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz prve svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid ∙ ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti ♪
  5.      invalidnína  -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine // pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli ♪
  6.      invéncija  -e ž (ẹ́) odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško: kiparjevo delo podpira bogata invencija; slog igranja je režiser prepustil invenciji igralcev; glasbena, umetniška, znanstvena invencija; pomanjkanje invencije / doseči, ustvariti kaj po invenciji, z invencijo / njegovo najnovejše delo je polno invencij // knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi potreboval avtor več invencije ◊ lit. invencija snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje, iznajdba; muz. invencija krajša, navadno instrumentalna polifonska skladba ♪
  7.      inventár  -ja m (ā) 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti // seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar 2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence // izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar ◊ agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja ♪
  8.      inventáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na inventar: inventarna vrednost / inventarna knjiga knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; inventarna številka številka posameznega inventariziranega predmeta / inventarni zapisnik ♪
  9.      inventárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na inventar: inventarski predmeti / inventarska knjiga inventarna knjiga ♪
  10.      inventúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis ♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah ♪
  11.      invertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek ◊ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran ♦ med. spolno invertiran človek homoseksualen ♪
  12.      invêrzen  -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnem ◊ mat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste ♪
  13.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ȋ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov ♪
  14.      investíranje  -a s (ȋ) glagolnik od investirati: investiranje ni prineslo pričakovanih rezultatov / usmerjati investiranje gospodarskih organizacij; prekomerno investiranje družbenih sredstev v industrijo ♪
  15.      investírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uporabiti denar za povečanje premoženja; vložiti, naložiti: veliko investirati / investirati v hišo; pren. za njegovo izobrazbo so investirali precej denarja 2. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog; vložiti, naložiti: investirati v industrijo, kmetijstvo, turizem; investirati v razširjeno reprodukcijo / tovarna je veliko investirala v stroje 3. v fevdalizmu slovesno podeliti službo, posest vazalu ali škofu, umestiti: vojvodi so izbrali škofe in jih nato investirali ♪
  16.      investitúra  -e ž (ȗ) 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro // publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro ♪
  17.      investitúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na investituro: investiturni običaj ♦ zgod. investiturni boj spor, boj med nemškimi cesarji in papeži v 11. in 12. stoletju za pravico investiture škofov ♪
  18.      involúcija  -e ž (ú) 1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje: kulturna involucija; involucija ideje 2. med. naravno zmanjšanje organa, navadno zaradi nedejavnosti: involucija maternice po porodu ♪
  19.      inzulín  in insulín -a [druga oblika inzu- in insu-] m (ȋ) biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri // med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina ♪
  20.      inženír  -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje ♪
  21.      inženíring  -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring // podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro ♪
  22.      ionizátor  -ja m (ȃ) teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok ♪
  23.      iránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind ♪
  24.      ìreálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost ♪
  25.      ìreguláren  -rna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito ♪

   4.050 4.075 4.100 4.125 4.150 4.175 4.200 4.225 4.250 4.275  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA