Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (3.375-3.399)


  1.      familiáren  -rna -o prid. (ȃ) značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno ♪
  2.      fanfáren  -rna -o (ȃ) pridevnik od fanfara: fanfarni zvoki ♪
  3.      fantást  -a m (ȃ) 1. kdor se prepušča vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjač, zanesenjak: fantast si bil in fantast ostaneš; spraviti fantasta k pameti; neživljenjski, sentimentalen fantast; domislek fantasta / v tem človeku je precej fantasta 2. pisatelj znanstvene fantastike: med popularnimi fantasti je mnogo resnih znanstvenikov; kongres fantastov ♪
  4.      fantástičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost fantastičnega: fantastičnost načrtov; fantastičnost literarnega dela; bujna fantastičnost njegovega opisovanja je otroke močno pritegnila / ekspr. presenetila ga je fantastičnost njegovega stanovanja ♪
  5.      fantástika  -e ž (á) kar izvira, nastaja iz fantazije: grozljiv svet, poln fantastike; vsebina romana se giblje med resničnostjo in fantastiko; skrivnostna, utopična fantastika / dekorativna fantastika likovnih okraskov / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti ♪
  6.      fantazmagoríja  -e ž (ȋ) knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija ♪
  7.      fantóm  -a m (ọ̑) izmišljena, fantazijska podoba česa, privid: to je bil le fantom, porojen iz želj; v povesti nastopajo fantomi; izmišljen, prazen, slepilen fantom; fantomi izrojene domišljije; vojaki v črnih uniformah so bili kot strah vzbujajoči fantomi; ekspr. fanta je kakor lep fantom povsod spremljala dekletova podoba / fantom atomske vojne ◊ med. model človeškega telesa ali njegovega dela za učne namene ♪
  8.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč ♪
  9.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka ♪
  10.      fáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faro; župnijski: farna cerkev / farno premoženje / farna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♪
  11.      fasadêr  -ja m (ȇ) grad. zidar, ki dela fasade: fasaderji so izdelali fasado z marmornimi oblogami ♪
  12.      fatálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost fatalnega; usodnost, pogubnost: fatalnost te odločitve se bo kmalu pokazala / zavrniti idejo o fatalnosti svetovne vojne neizbežnosti, neogibnosti ♪
  13.      favorít  -a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh ♪
  14.      fáza  -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
  15.      fazóna  tudi fasóna -e ž (ọ̑) oblika obleke ali obutve, kroj: kakšno fazono si boš izbrala? enostavna, najmodernejša fazona; čevlji različnih fazon // ovratniški del obleke, zlasti plašča in jopice: plašč z majhno fazono ♪
  16.      fazónski  tudi fasónski -a -o prid. (ọ̑) grad., strojn. nanašajoč se na določeno stalno obliko: fazonska cev / fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek ♪
  17.      febronianízem  -zma m (ȋ) rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem ♪
  18.      feferón  -a m (ọ̑) kulturna rastlina, podobna papriki, ali njen podolgovati, pekoči sad: vložiti feferone; rdeči, zeleni feferoni; sendvič s feferonom ♪
  19.      fèj  tudi féj medm. (ȅ; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: fej te bodi; fej, kako smrdi; to je vreme, fej ♪
  20.      feljtón  -a m (ọ̑) živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton ♪
  21.      feljtonístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton: razvoj feljtonistike na Slovenskem // feljtonistična dela, feljtoni ♪
  22.      felúka  -e ž (ȗ) navt. trijamborna tovorna jadrnica z latinskimi jadri, v rabi zlasti v Sredozemskem morju: arabske feluke; obrežne feluke z razpetimi jadri ♪
  23.      fén  -a m (ẹ̑) 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom ♪
  24.      fének  -nka m (ẹ̑) zool. majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji, Fennecus zerda ♪
  25.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina ♪

   3.250 3.275 3.300 3.325 3.350 3.375 3.400 3.425 3.450 3.475  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA