Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (3.326-3.350)
- esejístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi ♪
- esénca -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo ♪
- esparzéta -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia ♪
- estét -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik ♪
- estétičen -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične ♪
- estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
- estétika -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
- estétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati ♪
- etamín -a m (ȋ) tanka, prozorna tkanina, navadno iz bombaža: bel, vzorčast etamin; zavese iz etamina / omako precediti skozi etamin ♪
- etatízem -zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma ♪
- etážast -a -o prid. (ȃ) ki je v več etažah: etažasta peč / etažasta rast srebrne smreke ♪
- etikéta 1 -e ž (ẹ̑) ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: nalepiti etiketo na zvezek; pritrditi etikete k rastlinam; opremiti blago z etiketami; aluminijasta, papirnata etiketa; steklenice z etiketami; pren. dajati politične etikete; umetniška dela z raznimi stilnimi etiketami ♪
- etikéta 2 -e ž (ẹ̑) pravila o občevanju, vedenju v družbi: etiketa mi tega ne dovoljuje; vesti se, kot zahteva etiketa; pregrešiti se zoper etiketo; dvorna, meščanska etiketa / človek brez etikete ♪
- etiketíren -rna -o prid. (ȋ) teh., v zvezi etiketirni stroj stroj, priprava za opremljanje z etiketami: kupiti etiketirni stroj ♪
- etimolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.: besedo etimološko razložiti ♪
- evfemízem -zma m (ȋ) lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu ♪
- evfuízem -zma m (ȋ) lit. s tropi in figurami preobloženi stil angleškega literarnega baroka ♪
- evgénika -e ž (ẹ́) biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva: zagovornik evgenike ♪
- evidénca -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo ♪
- evidentírati -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno ♪
- evritmíja -e ž (ȋ) knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje ♪
- evrokomunízem -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
- evropeízem -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov ♪
- evrópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan ♪
- f [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426