Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (3.150-3.174)



  1.      džém  -a m (ẹ̑) v sladkorni raztopini kuhani koščki sadja: namazati kruh z maslom in džemom; marelični džem; džem iz sliv
  2.      džúngla  -e ž () 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo
  3.      džúnka  -e ž () navt. vzhodnoazijska jadrnica z enim do pet jamborov, visoko krmo in ostrim premcem: po morju so križarile kitajske džunke
  4.      è  medm. () 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: e, ga bo že minilo! e, kaj, do smrti bom že živel 2. izraža zavrnitev, nevoljo: e, kaj boš! e, kaj še
  5.      ebenovína  -e ž (í) ebenov les: intarzije, okvir, palica iz ebenovine; njegovi lasje so črni kot ebenovina
  6.      ebenovínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje
  7.      ebonít  -a m () črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita
  8.      edícija  -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi
  9.      edíl  -a m () zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu
  10.      edínica 1 -e ž () del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica
  11.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
  12.      efemêren  -rna -o prid. () knjiž. ki traja malo časa; kratkotrajen, bežen: efemeren pojav; po efemernih poizkusih so prešli k načrtnemu delu; efemeren uspeh ♦ bot. efemerna rastlina rastlina, ki hitro doraste in odmre // ki ima majhno, kratkotrajno vrednost, nepomemben: efemerni zapiski; lirika brez prave človečnosti je efemerna
  13.      efénka  -e ž (ẹ̑) žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN: partizan je imel pri sebi efenko
  14.      efór  -a m (ọ̑) zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti: efori in člani geruzije v Šparti
  15.      egalitáren  -rna -o prid. () soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti: egalitarna družba / egalitarna tendenca v delitvi osebnih dohodkov
  16.      egalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino
  17.      egotízem  -zma m () knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije
  18.      èh  medm. () 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir
  19.      eidétika  tudi ejdétika -e [ej-] ž (ẹ́) psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari: važnost eidetike za umetnost ♦ filoz. nauk o bistvu stvari
  20.      eidétski  tudi ejdétski -a -o [ej-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eidetiko: eidetski pojav; eidetska nazornost / eidetski otroci
  21.      éj  in èj medm. (ẹ̑; ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš vzdihoval
  22.      ejéktor  -ja m (ẹ́) 1. strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare odstranjuje tekočino iz okolice: parni, vodni ejektor 2. lov. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri puškah prelomačah
  23.      eklekticízem  -zma m () prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma
  24.      ekonóm  -a m (ọ̑) 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom
  25.      ekonómičen  -čna -o prid., ekonómičnejši (ọ́) 1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena // ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen ♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši 2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem ekonómično prisl.: ekonomično izkoriščati zemljo

   3.025 3.050 3.075 3.100 3.125 3.150 3.175 3.200 3.225 3.250  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA