Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (2.801-2.825)


  1.      diletantízem  -zma m (ȋ) slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom ♪
  2.      dílica  -e ž (ȋ) manjšalnica od dila: rezati zelenjavo na dilici ● pog., ekspr. kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci v zadregi, stiski ♪
  3.      dìm  díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka ◊ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost ♪
  4.      dímeljnica  -e [mǝl] ž (ȋ) anat. parna kost medenice v dimljah ♪
  5.      dímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni ◊ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje ♪
  6.      dimenzionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost dimenzionalnega, razsežnost: dimenzionalnost predmetov / stvarnost je v tej poeziji prenesena v neko novo poetsko dimenzionalnost ♪
  7.      dímiti  -im nedov. (ȋ ȋ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe ♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo dímiti se kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi dimèč -éča -e: dimeča se drva ♪
  8.      dímnica  -e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča ♪
  9.      dímnik  -a m (ȋ) kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo ♪
  10.      dímnikar  -ja m (ȋ) kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega ♪
  11.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju ♪
  12.      dínamo  tudi dinámo -a m (ȋ; ȃ) stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo; avtomobilski dinamo; slišati je bilo samo brnenje dinama ♪
  13.      dínar  -ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (ȋ; ȋ ȃ, ȋ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč dinarjev; vstopnice so po pet dinarjev [5 din] / prizadevanja za stabilizacijo dinarja / novi, stari dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju 1 : 100 ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju // kovanec v vrednosti te enote: dinarji so se žvenketaje razsuli po tleh; imaš dva dinarja? ● ekspr. nimam niti dinarja nimam popolnoma nič denarja; metati dinar odločiti se glede na to, na katero stran pada (dinarski) kovanec; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; publ. naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš ♪
  14.      díngač  -a m (ȋ) črno vino iz okolice Dingača na Pelješcu: postregla je s pristnim dingačem ♪
  15.      dínja  -e ž (ȋ) kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad: jesti dinje; na trgu prodajajo dinje in lubenice; saditi dinje; marmelada iz dinj ♪
  16.      diolén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen // tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče ♪
  17.      diópter  -tra m (ọ́) fiz. vizirna priprava z luknjicama ali režama na obeh koncih: z dioptrom prilagoditi merilno pripravo zorni črti ♪
  18.      diorít  -a m (ȋ) petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov ♪
  19.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji ♪
  20.      díptih  tudi díptihon -a m (ȋ) 1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga: oltarni diptih; pren. novelistični diptih 2. pri starih Rimljanih povoščeni tablici za pisanje ♪
  21.      direkcíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od direkcija: direkcijska pisarna ♪
  22.      dirékten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved ● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna ◊ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  23.      direktíva  -e ž (ȋ) nav. mn. smernica, navodilo za delo, ravnanje, ki ga daje višji organ nižjim: dati, dobiti direktive; delati po direktivah; politična direktiva vodilnih organov; izvrševalec direktiv / direktive od zgoraj ♪
  24.      diréktor 1 -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪
  25.      diréktorjev  -a -o (ẹ́) pridevnik od direktor1: direktorjeva pisarna; direktorjeva tajnica ♪

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA