Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (251-275)



  1.      denárništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu; dvigniti denarništvo na višjo raven; sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva
  2.      denárnogospodárski  -a -o prid. (ā-á) nanašajoč se na denarno gospodarstvo: prehod iz naturalnega gospodarstva na denarnogospodarski sistem / denarnogospodarske razmere
  3.      denárnost  -i ž (ā) star. premožnost: bahal se je s svojo denarnostjo
  4.      destilárna  -e ž () obrat za destilacijo: modernizirati destilarno
  5.      dežúrna  -e ž, dežúrnih () ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo
  6.      dežúrni  -ega m () kdor opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: kje je dežurni? popoldne so bili v službi samo dežurni; dežurni čete
  7.      dihúrnica  -e ž () past za dihurje: nastaviti dihurnico
  8.      rndl  -a m (í) ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši: pisan, rožnat dirndl
  9.      rniti  -em dov.) zastar. prizadeti, vznemiriti: njene besede so ga globoko dirnile; novica ga je neprijetno dirnila / sporočilo o materini bolezni ga je dirnilo do solz
  10.      diurníst  -a m () nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan, dnevničar: bil je diurnist na magistratu
  11.      diurnístka  -e ž () ženska oblika od diurnist: bila je diurnistka pri advokatu
  12.      dobronamérnost  -i ž (ẹ́) lastnost dobronamernega človeka: dvomiti o dobronamernosti kritikov / dobronamernost njunega ravnanja je bila očitna
  13.      docúrniti  -em dov.) ekspr. priliti majhno količino tekočine: docurniti malo žganja v čaj
  14.      dogovórnik  -a m (ọ̑) star. odposlanec, posrednik: v sovražnikov tabor je prišel kot dogovornik
  15.      dogovórno  prisl. (ọ̑) knjiž. po dogovoru: to dela dogovorno s tovariši
  16.      doktrinárnost  -i ž () lastnost, značilnost doktrinarnega: doktrinarnost razprave
  17.      dokumentárnost  -i ž () značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
  18.      dolgopérnat  -a -o [g] prid. (ẹ̑) dolgolisten: dolgopernate palme
  19.      draguljárna  -e ž () trgovina z nakitom in dragimi kamni: prodajati v draguljarni
  20.      dŕn  -a m () star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drnzastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  21.      dŕnast  -a -o prid. () alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje
  22.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu
  23.      dŕncati  -am nedov. () 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami
  24.      dŕnec  -nca m () enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja
  25.      drníce  -níc ž mn.) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA