Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (225-249)
- čŕnost -i ž (ŕ) lastnost črnega, črna barva: črnost kože ♪
- črnosúknjar -ja m (ȗ) slabš. duhovnik: moj mož ne mara črnosuknjarjev ♪
- črnosúknjež -a m (ȗ) slabš. duhovnik: pridige črnosuknježev ♪
- črnošólec -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec ♪
- črnošólstvo -a s (ọ̑) čarovništvo, čarodejstvo: črnošolstvo in astrologija ♪
- črnôta -e ž (ó) knjiž. črnina, črnjava: črnota njenih las / odsev stoterih luči je sijal v črnoto nad mestom ♪
- čŕnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- črnovójen -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa ♪
- črnovójnik -a m (ọ̑) nekdaj vojak črne vojske: črnovojniki so stražili vojne ujetnike; vpoklicali so črnovojnike in sedemnajstletnike ♪
- črnovójniški -a -o (ọ̑) pridevnik od črnovojnik: črnovojniški polk ♪
- črnozémen -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na črnica 1: črnozemno polje ♪
- čŕnski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na ljudi črne rase: črnski otroci; črnska mestna četrt; črnske države; črnska plemena / črnske duhovne pesmi / črnske ustnice ♪
- črnúh -a m (ū) slabš. 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov // kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi // duhovnik: mimo je prišel neki črnuh 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal ♪
- črnúha -e ž (ū) slabš., redko, rabi se samostojno ali kot prilastek črna žival: muha črnuha ♪
- črnúhar -ja m (ȗ) ekspr. črnuh: kaj se repenčita, črnuharja / črnuharji so požgali vas ♪
- črnúlja -e ž (ú) slabš., redko ženska, ki ima črne lase, temno polt: z neko črnuljo se je poročil ♪
- črnúška -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška ♪
- darníca -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
- darník -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
- debelozŕn -a -o prid. (ȓ r̄) debelozrnat: debelozrn pesek / debelozrna koruza ♪
- debelozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima debela zrna: debelozrnat pesek, smodnik / debelozrnata koruza ♪
- deficitárnost -i ž (ȃ) publ. dejstvo, da je kaj deficitarno, pomanjkanje: deficitarnost nekaterih materialov; deficitarnost surovin / deficitarnost kadrov / deficitarnost nekaterih zemljepisnih področij ♪
- dekodírnik -a m (ȋ) teh. naprava za dekodiranje, navadno kot del računalnika ali programske opreme: dekodirnik in primerjalnik ♪
- denárnica -e ž (ȃ) 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice ♪
- denárnik -a m (ȃ) 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik ♪
100 125 150 175 200 225 250 275 300 325