Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (2.051-2.075)


  1.      blagodáren  -rna -o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove ♪
  2.      blagotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv ♪
  3.      blagóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na blago: a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja ♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi b) blagovni vzorci za novo modno sezono ♪
  4.      blagoznánstvo  -a s (ȃ) nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo ♪
  5.      blazína  -e ž (í) 1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom ∙ mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno 2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja ◊ grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse ♪
  6.      blazíniti  -im nedov. (í ȋ) oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole blazínjen -a -o: tovarna blazinjenega pohištva oblazinjenega ♪
  7.      blazíranec  -nca m (ȋ) ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci; meščanski blaziranec ♪
  8.      blaznéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti ● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo blaznèč -éča -e: blazneča ženska ♪
  9.      blečáti  -ím nedov., bléči in blêči; bléčal in blêčal (áí) lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči ♪
  10.      bléd  -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo ♪
  11.      bledôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna ♪
  12.      bleiweisovec  -vca [blájvajs-] m (ȃ) pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci ♪
  13.      bleiweisovstvo  -a [blájvajs-] s (ȃ) Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo ♪
  14.      bléjati  -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati ♪
  15.      blekèt  -éta m (ȅ ẹ́) redko zategnjeno, enakomerno tresoče se oglašanje drobnice, goveda ♪
  16.      bleketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati ♪
  17.      blèn  bléna m (ȅ ẹ́) bot. strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti; črni zobnik: sok blena ♪
  18.      bleščèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj // ki močno sije: bleščeča luč, svetloba 2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava bleščéče prisl.: branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje ∙ bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se ♪
  19.      bleščíca  -e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice // bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki ◊ les. deska, žagana pravokotno na letnice ♪
  20.      blínda  -e ž (ȋ) žarg., voj. oklopni avtomobil: mimo so zdrveli tanki in blinde; težke, olivno zelene blinde / železniška blinda motorno oklopno vozilo na tirnicah ♪
  21.      blískati  -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala // ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči ● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči bliskajóč -a -e: bliskajoče čelade, luči ♪
  22.      bliskonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž., redko ki nosi, ima bliske: črni in bliskonosni oblaki / njegovi bliskonosni pogledi ♪
  23.      blískoven  -vna -o prid. (ȋ) star. bliskovit: spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba ◊ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju ♪
  24.      blízu  predl., primernik blížje in blíže (í) z rodilnikom 1. za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma; vas blizu Metlike; stopiti bližje vrat / krogi blizu vlade / kako blizu sreče sem bil! 2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti: blizu jutra, smrti; žena je blizu poroda; načrt je blizu uresničenja / brez snega je bilo do blizu božiča; blizu osmih je; mož je že blizu tridesetih 3. redko za izražanje precejšnjega približevanja določeni polni meri: tehta že blizu centa ♪
  25.      blížanje  -a s (ȋ) glagolnik od bližati se: opazovali so njegovo boječe bližanje / čutil je bližanje hude nevarnosti / pogoji za bližanje moderni umetnosti / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju ♪

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA