Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (1.750-1.774)



  1.      antepéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  2.      antibiótik  -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika ♦ farm. antibiotiki širokega spektra
  3.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
  4.      ántifevdálen  -lna -o prid. (-) ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost; antifevdalna gibanja v 16. stoletju
  5.      ántifitóftoren  -rna -o prid. (-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
  6.      ántikorozíjski  -a -o prid. (-) metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji
  7.      ántikultúren  -rna -o prid. (-) ki je proti kulturi: antikulturne tendence
  8.      antikváren  -rna -o prid. () nanašajoč se na antikvariat: zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne; antikvarne šolske knjige rabljene, stare antikvárno prisl.: kupiti učbenik antikvarno
  9.      antikvariát  -a m () trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
  10.      ántiliteráren  -rna -o prid. (-) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
  11.      antipátičen  -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje
  12.      antipéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  13.      ántirevolucionáren  -rna -o prid. (-ā) ki je proti revoluciji: antirevolucionarno delovanje
  14.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  15.      antoním  -a m () lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
  16.      antropológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog
  17.      antropologíja  -e ž () veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
  18.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  19.      apárten  -tna -o prid. () raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica
  20.      apártheid  -a [-hajd] m () zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
  21.      apél  -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen
  22.      apelírati  -am dov. in nedov. () 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost
  23.      aplanát  -a m () fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije
  24.      aplavdírati  -am nedov. () z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
  25.      aplávz  -a m () z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne

   1.625 1.650 1.675 1.700 1.725 1.750 1.775 1.800 1.825 1.850  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA