Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rn (1.575-1.599)
- zŕnec -nca m (ȓ) otajana zrnata zgornja plast snega: smučati se po zrncu ♪
- zrnéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os., knjiž. delati zrna: ajda že zrni ♪
- zŕniti -im nedov. (ŕ ȓ) knjiž. dajati čemu zrnasto obliko: zrniti kamenje z drobilnim strojem zŕniti se nav. 3. os. delati zrna: zaradi hladnega vremena se koruza ni zrnila ♪
- zŕnje -a s (ȓ) več zrn, zrna: zrnje se debeli, zori; zrnje pada, se osipa iz klasov, strokov; otepati zrnje iz snopov; rumeno zrnje; zrnje je še mlečno / pražiti, mleti zrnje / pšenica že dela zrnje / ječmenovo, koruzno zrnje ∙ knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobrega // zrnata ptičja krma: trositi kokošim zrnje; ptiči zobljejo zrnje ♪
- zŕnjenje -a s (ȓ) glagolnik od zrniti: stroj za zrnjenje kamenja / zrnjenje ajde, koruze ♪
- zŕno -a s (ȓ) 1. vsako od semen, navadno v klasu, latu žit ali stroku stročnic, z nakopičenimi hranilnimi snovmi: zrna kalijo, zorijo; zrna že padajo iz klasov; luščiti zrna; debela, drobna, velika zrna; okroglo, podolgovato zrno; prazno, trdo, zdravo, zrelo zrno; fižol z belimi zrni; moknati del zrna / ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno; grahovo, sojino zrno; majhen kot gorčično, makovo zrno / mleti, pražiti zrna ječmena, kave / žitna zrna 2. okrogel ali oglat, navadno majhen delec, drobec česa: iz kosa kremena narediti zrna; drobna, gladka, ploščata zrna; zrno peska, zlata; zrna soli, zdravila, zdroba; zrna toče / knjiž. zadelo ga je svinčeno zrno krogla, šibra 3. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: v trditvi je zrno resnice; v tem govorjenju ni bilo niti zrna pameti ● knjiž. ločiti zrno od plev ločiti, vzeti dobro iz slabega; preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ◊ agr. goleno, plevno zrno; bot. pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici; fot. zrna mikroskopsko majhni delci srebrove soli v
emulziji, ki s svojo velikostjo vplivajo na kakovost in občutljivost filma; min. kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna ♪
- zrnojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z zrnjem: zrnojede in žužkojede ptice ♪
- zŕnovec -vca m (ȓ) otajana zrnata zgornja plast snega: zrnovec se udira ♪
- zúnajmáterničen -čna -o prid. (ú-ȃ) med., vet., v zvezi zunajmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici: težave zaradi zunajmaternične nosečnosti ♪
- zúrna -e ž (ȗ) muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom: piskati na zurno ♪
- zvezdárna -e ž (ȃ) ustanova za opazovanje in raziskovanje nebesnih teles in pojavov; astronomski observatorij: delati v zvezdarni // poslopje, prostor te ustanove: kupola zvezdarne ♪
- zvonárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za ulivanje zvonov: delal je v znani ljubljanski zvonarni ♪
- zvrníti in zvŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: zvrniti kip s podstavka; zvrniti posodo; burja je zvrnila voz prevrnila // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: zgrabil ga je in zvrnil; zvrnili so ga v sneg / zvrnil ga je na tla / konj je zvrnil jezdeca s sebe 2. s spremembo lege, položaja posode narediti, da pride vsebina iz nje, na kaj: ohlajen narastek zvrnemo na krožnik; zvrniti tovor / ekspr. zvrniti kozarec vina izpiti 3. spraviti iz navadne, pokončne lege, položaja: ljubko je zvrnila glavo;
zvrniti nazaj, vznak / pog. zvrnila si je nogo izvinila 4. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega: zvrniti krivdo, odgovornost na druge; vse je zvrnila nanj ● ekspr. zvrniti čašo, kozarček izpiti brez oddiha; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti zvrníti se in zvŕniti se priti iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spodrsnilo mu je, pa se je zvrnil; zvrniti se na posteljo, v travo; zvrnil se je po tleh kot snop zvŕnjen
-a -o: ob cesti leži zvrnjen voz; na pladenj zvrnjena potica ♪
- žárnica -e ž (ȃ) zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok: žarnica sveti, ugasne; odviti, razbiti, zamenjati žarnico; cevasta, hruškasta žarnica; matirana, prozorna žarnica; žarnica v obliki sveče; svetloba žarnice; lestenec s petimi žarnicami / žarnica je pregorela / avtomobilska, baterijska žarnica / električna žarnica ♦ elektr. dvonitna, enonitna žarnica; infrardeča, ultravijolična žarnica ki seva zlasti infrardečo, ultravijolično svetlobo; stovatna žarnica; vznožek žarnice; strojn. kontrolna ali
opozorilna žarnica ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; teh. jodova, natrijeva žarnica v kateri seva svetlobo ionizirana jodova, natrijeva para ♪
- žárnogrobíščen -čna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na žarno grobišče: žarnogrobiščna najdba ♦ arheol. žarnogrobiščna kultura kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture ♪
- žarnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima žareče oči: žarnooki fantje ♪
- žebljárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne ♪
- železárna -e ž (ȃ) tovarna železa: proizvodnja slovenskih železarn; čistilne naprave v železarni ♪
- železolivárna -e ž (ȃ) livarna, v kateri se ulivajo izdelki iz litega železa: nesreča v železolivarni ♪
- žernáda -e [tudi žǝr] ž (ȃ) nar. zahodno dnina1: hoditi na žernado / zapravil je vso žernado ♪
- žganjárna -e ž (ȃ) 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni ♪
- žganjárnica -e ž (ȃ) star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici ♪
- žičárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žice: delati v žičarni ♪
- živosrebŕn -a -o prid. (ȓ) 1. ki je iz živega srebra: živosrebrni pripravki / živosrebrni barometer ♦ elektr. živosrebrna sijalka; farm. živosrebrni diuretiki; fiz. živosrebrni manometer; kem. živosrebrna para; živosrebrne soli // živosrebrov: živosrebrna ruda / živosrebrni rudnik 2. take barve kot živo srebro: živosrebrna svetloba ● knjiž. živosrebrna živahnost velika, nenehna ♪
- žrebčárna -e ž (ȃ) kraj, prostor za vzrejo žrebcev: hrzanje žrebcev v žrebčarni; kobilarna in žrebčarna / ustanoviti žrebčarno ♪
1.450 1.475 1.500 1.525 1.550 1.575 1.600 1.625 1.650 1.675