Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rn (1.450-1.474)


  1.      vihárništvo  -a s (ȃ) lit. nemško literarno gibanje ob koncu 18. stoletja, ki je v nasprotju z razsvetljenskim poudarjanjem razuma zagovarjalo ustvarjalnost na osnovi čustev ♪
  2.      vihárnost  -i ž (á) ekspr. čustvena neuravnovešenost, razburljivost: njena viharnost ga je presenetila; viharnost mladine ♪
  3.      víhrn  -a -o prid. (ȋ) redko viharen: vihrno morje / vihrn sneg od viharja nanesen ● redko včasih je bil bolj vihrn vihrav ♪
  4.      vijakárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelavo vijakov: dela v vijakarni ♪
  5.      vinárna  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti z vinom: piti v vinarni; dunajske vinarne; pivnice in vinarne ♪
  6.      visokomérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. domišljavost, prevzetnost: motila jih je njegova nedostopnost in visokomernost ♪
  7.      vizionárnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost vizionarnega: vizionarnost pesnikov / prehod od vizionarnosti v psihološko analizo ♪
  8.      vnémarnost  tudi vnemárnost -i ž (ẹ̑; á) star. 1. ravnodušnost, brezbrižnost: vnemarnost za domačo književnost 2. neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: zaradi vnemarnosti je bil odpuščen; vnemarnost delavcev ♪
  9.      vodárna  -e ž (ȃ) obrat, ki oskrbuje porabnike s pitno in tehnološko vodo: povečati, zgraditi vodarno; mestna vodarna; vodja vodarne ♪
  10.      vozárna  -e ž (ȃ) knjiž. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: na dvorišču je stala velika vozarna; spraviti voz v vozarno ♪
  11.      vratárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje vrat: strojni oddelek v vratarni ♪
  12.      vratárnica  -e ž (ȃ) prostor, manjša stavba za vratarja: sedeti v vratarnici; vratarnica pred glavnim vhodom ◊ anat. vena, ki dovaja jetrom kri iz želodca, črevesja, vranice; portalna vena ♪
  13.      vraževérnež  -a m (ẹ̑) vraževeren človek: postati vraževernež ♪
  14.      vraževérnost  -i ž (ẹ́) lastnost vraževernega človeka: njegova vraževernost je znana / praznoverna vraževernost // vraževerna misel, vraževerna razlaga česa: mišljenje, da srečanje z dimnikarjem prinaša srečo, in druge vraževernosti ♪
  15.      vrníca  -e ž (í) nar. (posušena) trava prve košnje; seno: v sadovnjakih so bili pokosili vrnico, ki so jo zvečer devali v kupe (F. Bevk) ♪
  16.      vrníla  -e ž (í) nar. lesa, ki se sama zapira: polomljena, preperela vrnila ♪
  17.      vrnílo  -a s (í) 1. knjiž. vračilo: vrnilo dolga 2. nar. lesa, ki se sama zapira: odpreti vrnilo ♪
  18.      vrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vrniti: zahtevati vrnitev ozemlja / vrnitev obiska / vrnitev delavcev v domovino / pozdraviti koga ob vrnitvi / vrnitev pesnika k osebnim temam ∙ vznes. pospremiti koga na pot brez vrnitve iti za njegovim pogrebom ♪
  19.      vrníti  in vŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vrniti denar, knjigo; vrniti komu kaj izgubljenega, izposojenega; vrniti z obrestmi / vrniti dolg, posojilo / vrniti kupcu, stranki drobiž dati drobiž v višini razlike med ceno in dobljenim denarjem 2. narediti, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vrniti ugrabljenega otroka staršem; vrniti ujetnike; vrniti pobeglega zločinca kaki državi 3. dati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vrniti obrtno dovoljenje; vrniti mandat 4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom narediti, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vrniti dopis; vrniti pismo pošiljatelju; vrniti rokopis v popravek / vrniti pokvarjeno stvar prodajalcu, proizvajalcu / učitelj učencem dolgo ni vrnil nalog 5. narediti, povzročiti, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: zdravila so mu vrnila vid; vrniti komu moč, svobodo / ta dogodek mu je vrnil samozavest 6. narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: vrniti komu dobroto, obisk; vrniti komu pogled; vrniti pozdrav odzdraviti / vrniti komu dobro s hudim 7. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo na mesto, odkoder je prišel: vrniti ovce v čredo / vrniti vesoljsko plovilo na zemljo / vrniti ujeto žival v svobodo spustiti jo / ekspr. vrniti sanjača v stvarnost 8. star. odgovoriti: na te besede mu ni vedel vrniti nobene / tudi ti ne delaš prav, mu vrne ● knjiž. to doživetje ga je vrnilo dramatiki je povzročilo, da se je spet začel ukvarjati z dramatiko; ekspr. gora mu vrne klic povzroči odmev klica; ekspr. vrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati; vrniti komu milo za drago za žalitev, krivico se mu maščevati tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu; ekspr. vrniti komu zob za zob maščevati se mu z enako hudim dejanjem; ekspr. polje je letos desetkratno vrnilo je dalo glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; je dobro obrodilo vrníti se in vŕniti se 1. spet priti na izhodiščno mesto: bila je že na koncu vasi, pa se je vrnila; vrniti se v sobo po ključ / oče se bo kmalu vrnil; vrniti se iz tujine; vrniti se po drugi poti; vrniti se domov / kazalec se vrne na ničlo; letalo se je vrnilo na letališče / po dveh letih se je mož vrnil k ženi; ekspr. vrniti se na gledališke deske spet začeti nastopati, igrati // spet priti v prvotno, izhodiščno stanje: igralec se je hitro vrnil v nekdanjo formo / vrniti se v svoj življenjski ritem / telo se vrne v prvotno obliko 2. s prislovnim določilom spet začeti biti, živeti v čem: vrniti se v resničnost, sanjarije / vrniti se v pošteno življenje 3. spet začeti uresničevati, kar izraža določilo: vrniti se k delu, na delo; ekspr. vrniti se k stroju / vrniti se k nekdanjim navadam; vrniti se k veri spet postati veren 4. narediti, da kaj spet postane predmet obravnave: govornik se še enkrat vrne k temu vprašanju; v razmišljanju se večkrat vrniti na kaj / no, vrnimo se k stvari 5. ponovno se pojaviti, nastopiti: pomlad se vrne; volja, želja se vrne / v spomin se mu vrnejo nekdanji časi // priti v prejšnje, prvotno stanje: spomin se ji je vrnil; ponesrečencu se je vrnila zavest ● na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima v krščanskem okolju po prenehanju zvonjenja na veliki četrtek se začne na veliko soboto spet zvoniti; minuta zamujena ne vrne se nobena vrnívši star.: vrnivši knjige, odidejo domov; vrnivša se žena vŕnjen -a -o: vrnjeni begunci; denar je vrnjen; vrnjen v prvotno stanje ♪
  20.      vrnítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vrnitev: vrnitveni postopek / redko vrnitveni napad povračilni napad ♪
  21.      vŕnjenec  -nca m (ŕ) 1. kdor je vrnjen: vrnjence so postavili pred sodišče 2. knjiž. povratnik: vrnjenci iz tujine ♪
  22.      vrnúh  -a m (ū) nar. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk: z vrnuhom porasel gorski travnik ♪
  23.      vrvárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje vrvi: delati v vrvarni / zgraditi vrvarno ♪
  24.      vulgárnež  -a m (ȃ) ekspr. vulgaren človek: razglasiti pisatelja za vulgarneža ♪
  25.      vulgárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vulgarnega: zabavala jih je njegova vulgarnost / vulgarnost izražanja / očitati delu vulgarnost / niso še pozabili njegovih vulgarnosti grobih, prostaških dejanj ∙ knjiž. predavatelj je zašel v vulgarnost začel preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavati, prikazovati kaj ♪

   1.325 1.350 1.375 1.400 1.425 1.450 1.475 1.500 1.525 1.550  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA